SEVNICA – Začelo se je pač, kot se navadno začne: na dan mučenikov pred 50 leti sta se Peter Vrtovšek in Stane Lipar v Vrtovškovi gostilni sredi Sevnice prepirala o tem, kateri ima boljšo salamo. Zgodovina molči o takratnem zmagovalcu, vse drugo pa je znano: Lipar je postal prvi predsednik novega društva salamarjev, ki so na dan mučenikov letos že 51. ocenjevali slovenske salame, saj so iz začetnega lokalnega tekmovanja kmalu prerasli v veliko tekmo, ki se je udeležujejo predvsem številni dolenjski salamarji, veliki finale pa je vselej prav v Vrtovškovi gostilni.
Brez ženske noge
Kratka, učinkovita pravila društva imajo tudi znameniti člen, da v Vrtovškovo gostilno posvečenega dne pravzaprav ne sme stopiti ženska noga; pravilo je bilo napisano tako, da sicer sme stopiti, ampak mora kot vstopnico vsaki mizi plačati štefan vina. To se je v 50-letni zgodovini zgodilo enkrat samkrat, v 70. letih prejšnjega stoletja. Sevniška oštirka Olga Colnar je vsem vzela dih, ko je prikorakala k Vrtovšku, naročila po štefan (dva litra) vina za vsako mizo, potem pa tudi sama spila kozarec cvička, s katerim je nazdravila vsej družbi, se obrnila na petah in odkorakala iz gostilne.
Polstoletni jubilej so minulo soboto v Sevnici proslavili pompozno, saj je generalni sponzor Zdravko Mastnak na svojem vinskem posestvu Krakovo že dopoldne sprejel predstavnike kluba mednarodnih prijateljev sevniških salamarjev. Ti so zdaj: združenje Zlatna šajba iz bližnjega Samobora na Hrvaškem, klub Csabai kolbas iz Bekescsabe na Madžarskem, Nove Zamky s Slovaškega, zadruga Kobasicijada Turija iz Vojvodine v Srbiji ter podjunski salamarji iz Avstrije. Mimogrede, v Sevnici so pripravili tudi ocenjevanje salam iz prijateljskih mest. In se je zgodilo, kar se v 50 letih ni še nikoli – zmagala je salama Marie Harrich iz Globasnice pred salamo Stefana Pototschniga iz Sinče vasi (Kühnsdorf) v Avstriji, tretjo najboljšo pa je tudi naredila ženska, Dubravka Viduć iz Samobora.
Preden je šlo čisto zares, so razglasili še mučenika leta 2012 (rojen mora biti 10. marca ali najbližje po 10. marcu, s svojim zabavnim programom, pri katerem mu lahko pomagajo prijatelji, pa mora prepričati občinstvo): to je bil Peter Ganc z Loga pri Boštanju. In še najmlajšega salamarja, ki pa mora biti polnoleten: letos je bil Matej Škrbec iz Tomažje vasi pri Škocjanu.
Za konec pa tisto, kar je bilo najpomembnejše in zaradi česar je prišla v Vrtovškovo gostilno množica ljubiteljev salam in cvička. Letos je zmagal Milan Daničič s Kompolj pri Boštanju. Predsednik društva salamarjev Stane Krnc se ob čestitkah ni prav nič kislo držal, čeprav je Daničič zmagal že tretjič in je zato prehodni pokal za vedno njegov. Salamarji bodo pač kupili novega, Krnc pa je izjavil: »Zadovoljen sem, da je zmagovalec iz domače, sevniške občine!«
Kdo dela najboljše?
Ocenjevalna komisija društva salamarjev v sestavi Franci Sotošek, Karel Kozole, Bogomir Vidic, Braslav Miroševič, Roman Kragl in Gal Motore je takole razvrstila 10 najboljših:
1. Milan Daničič, Kompolje pri Boštanju,
2. Miloš Krošelj, Vrhje pri Kapelah,
3. Alojz Nučič, Osrečje pri Škocjanu,
4. Anton Gorenc iz Vinice pri Šmarjeških Toplicah,
5. Rudi Ivančič iz Novega mesta,
6. Tomaž Krnc iz Sevnice,
7. Marjan Pfeifer z Vrha pri Boštanju,
8. Iza Markovič iz Gornjega Polja pri Straži,
9. Peter Selak iz Vinice pri Šmarjeških Toplicah,
10. Jože Petkovšek iz Leskovca pri Krškem.
