Kučan napadel Janšo! »Kaj se je zgodilo s 'črno kocko', kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo zahtevala odgovor«

Prvi predsednik republike Milan Kučan 35 let po osamosvojitvi pravi, da smo kot povezana skupnost tedaj odbili pritiske tudi mednarodne skupnosti. Te odpornosti danes ne vidi, saj je »razdeljena Slovenija lahek plen« za tuje interese, svari. Poziva proti delitvam. Tudi ko gre za obdobje osamosvojitve, »ni treba, da ga vedno znova ponečedimo«, meni.

Kučan brez dlake na jeziku: »Potem dobite na televiziji enega od predsednikov strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena«

Kučan osamosvajanje države vidi kot »veličasten dogodek, ker je v negotovosti surovega razpadanja Jugoslavije prvikrat v zgodovini prišlo do okrepljene zavesti Slovencev o sebi kot tesno povezani skupnosti, človeški, nacionalni, državljanski in socialni, ki je dolžna poskrbeti za svojo prihodnost«, je dejal v pogovoru za STA pred dnevom državnosti.

Pred 35 leti smo se v dneh pred osamosvojitvijo precej ukvarjali s simboli

»Nasprotoval sem torej ponujeni odcepitvi, ne pa samostojni Sloveniji« 

Dodal je, da je Beograd ponujal možnost odcepitve z zakonom s pogoji, ki bi jih vsilila srbska večina, sam pa je na njihovo izganjanje Slovencev iz Jugoslavije odgovoril, da »tako kot smo prišli v Jugoslavijo po svoji volji, bomo tudi odšli, takrat ko bomo tako sami presodili». »Nasprotoval sem torej ponujeni odcepitvi, ne pa samostojni Sloveniji,« poudarja.

Ob osamosvojitvi smo lahko s povprečno plačo kupili 397 kg kruha. Kaj pa danes?

Ne odreka zaslug Demosovi vladi, ki je »bila vlada vseh nas«, kot tudi ne pomladnim strankam. Ne razume pa »zanikanja prispevka prejšnje politike, ki je v krizi racionalno spoznavala, zakaj je vek življenja Slovencev v Jugoslaviji potekel, in temu ustrezno delovala«.

Prihodnost ga skrbi

In to ga skrbi tudi, ko gleda v prihodnost države. »Danes politika ne gradi na krepitvi občutka za skupnost, ampak spodmika njen temelj, to je solidarnost. Brez te pa skupnost razpade na posameznike, ki ne živijo drug z drugim, ampak eden ob drugem in dostikrat tudi eden na račun drugega«. Zakaj skrbi? »Ker so razmere zelo dramatične, ko je lahko ogrožen obstoj zlasti malih narodov. Brez zavesti, da smo skupnost s skupno odgovornostjo za svojo prihodnost, ne vidim naše odpornosti,« je bil odkrit.

Naj Slovenija krepi odnose z Izraelom? Volilci so povedali svoje mnenje

Milan Kučan FOTO: Jože Suhadolnik

Kritičen do Janševe politike do Izraela

Zato se mu zdi problematično politično oživljanje starih delitev in vnašanje novih, kot sta odnos do početja vlade Izraela in do genocida. »Nenadoma povsem spremenjena politika, ki vlado naroda, ki je sam izkusil genocid in ga zdaj sam izvaja, proglasi za prijateljsko, je poskus spremenjenega vrednotenja najstrašnejših zločinov, ki jih človek lahko stori človeku oziroma narod narodu,« je kritičen do pozicioniranja aktualne vlade do politike Izraela.

Milan Kučan Golobovi Svobodi nalil čistega vina: ta stvar na volitvah »ne bo dovolj«

»Kaj se je zgodilo s 'črno kocko', kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo zahtevala odgovor«

V tem delu zunanje politike imata vlada in predsednica republike Nataša Pirc Musar različna stališča, kar je »slabo za državo, za skupnost in njeno odpornosti«, meni. »Kakšni so argumenti aktualne vlade za njeno, kot pravi, realistično politiko, ne vem, morda v trgovini z orožjem. Do kod nazaj lahko sežejo te povezave, kaj se je zgodilo s 'črno kocko' (afero Black Cube), kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo prej ali slej zahtevala odgovor. Na žalost nekatera vprašanja, ki so vrojena v rojstvo naše države in so temelj koruptivnosti, vse do danes niso odgovorjena,« je kritičen.

Janez Janša FOTO: Matej Družnik

Nova razkritja v aferi Black Cube: taksist razkril, koga je peljal na sedež SDS

Politikom, ki danes vodijo državo, pa ne želi svetovati. »Moj aktivni politični vek je mimo. Moje politično življenje je tudi moja legitimacija in nanjo sem ponosen,« je sklenil.