
Galerija

Celjska občina je minuli teden pripravila slavnostno akademijo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitve ukradenih otrok v domovino.
Prvi predsednik republike Milan Kučan je v govoru izpostavil, da še danes ni povsem dojeto dejstvo, da so bili tudi ukradeni otroci žrtve vojne za svobodo. Vzporednice vidi v aktualnih vojnah in genocidu v Gazi. Po njegovih besedah so bili ti otroci del zločinskega načrta, da bi Slovence kot narod izbrisali. Uspel bi, če se ne bi uprli, je opozoril na slovesnosti.
Vprašal se je, ali je danes kaj drugače. »Nekaj tisoč, po nekaterih navedbah celo več sto tisoč ukrajinskih otrok, ukradenih s strani Rusije v nesmiselni vojni Rusije z Ukrajino, ne omogoča optimističnega odgovora,« je ugotavljal.
Nič drugače ni v afriških vojnah in v Gazi. »Deset tisoče ubitih in ranjenih otrok, ki najbolj prepričljivo govorijo o genocidu Izraelcev nad Palestinci. Človek, ki ima vsaj malo človečnosti in vesti, bo to prepoznal, bo to početje poimenoval s pravim imenom in ne bo čakal, če in kdaj bo kakšno sodišče o tem tudi pravno presodilo,« je bil jasen.
Današnji svet po Kučanovem mnenju ni naklonjen odločitvi za mir. Meni, da se je treba tudi danes upreti »načrtnemu teptanju zaveze s konca druge svetovne vojne, ko so voditelji držav vztrajali: Nikoli več". "Ne smemo sprejeti vojne kot načina življenja (...) Dolžni smo se upreti razčlovečenju sveta, ki ga prek avtokratskih vladavin vsiljujejo predvsem interesi oboroževalnih industrij,« je dejal.
Milan Kučan upa, da bodo ljudje, ki jim bomo tudi v prihodnje zaupali upravljanje države in blaginje naroda, na teh zgodovinsko najpomembnejših razpotjih dovolj trdni glasniki politike miru. »Premislimo o tem, ko se bomo spomladi odpravili na volišča,« je sklenil.
Meni, da v Sloveniji govor o miru in uporu v delu politike ni zaželen, »a nekaj potez slovenske politike na mednarodnem prizorišču, s stališči predvsem predsednice republike Nataše Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, kaže dovolj samozavesti in poguma ter je vendarle obetavnih«.