

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images




Vstopnice za najbolj zaželene koncerte se pogosto razprodajo v nekaj minutah. Ko uradna prodaja poide, številni oboževalci zadnjo priložnost za obisk dogodka iščejo na Facebooku, različnih oglasnikih in v spletnih skupinah. Prav tam pa vse pogosteje naletijo na prevarante. Scenarij je skoraj vedno enak: prodajalec ponuja vstopnice po ugodni ceni, pogosto se predstavlja kot navaden obiskovalec, ki zaradi bolezni ali drugih obveznosti ne more na koncert. Komunikacija deluje prepričljivo, profil na prvi pogled povsem običajno, kupec nakaže denar, nato pa ostane brez vstopnice, brez odgovora in brez možnosti vračila denarja.
Na portalu Headliner podjetja Eventim Slovenija opozarjajo, da je tudi v Sloveniji takšnih primerov vse več. Kot so pojasnili se na njihovo informacijsko službo v zadnjem času obrača vedno več ljudi, ki želijo preveriti veljavnost vstopnic, saj sumijo, da so bili ogoljufani. »Te preprodaje prihajajo v valovih. Nekaj časa je tega veliko, potem se malo poleže, čez čas pa se ponovno pojavi,« so pojasnili na portalu Headliner.

Ena najpogostejših prevar je večkratna prodaja iste vstopnice. Ker ima vsaka vstopnica svojo QR ali črtno kodo, lahko v dvorano vstopi le prvi obiskovalec, ki jo uspešno skenira. Vsi ostali, čeprav so za karto plačali, ostanejo pred vrati. Poleg tega se pojavlja vedno več tako imenovanih hibridnih ponaredkov. Gre za vstopnice, ki združujejo elemente različnih ponudnikov in so na prvi pogled videti pristne, v resnici pa niso veljavne. »To je posledica digitalizacije, PDF-vstopnic ter vseh novih tehnoloških orodij in umetne inteligence. Zaradi tega je danes precej lažje narediti ponaredek, ki je kupcu na prvi pogled videti kot prava vstopnica,« opozarjajo na portalu Headliner. Po njihovih besedah zaposleni ponaredke hitro prepoznajo, povprečen obiskovalec koncertov pa precej težje. »Nekdo, ki gre na koncert enkrat na leto, ponaredek težko opazi,« dodajajo.

Težave s preprodajo vstopnic sicer niso novost. Pred leti je veliko prahu dvignila platforma Viagogo, ena največjih svetovnih platform za preprodajo kart, ki je bila večkrat tarča kritik zaradi netransparentnih praks, skritih stroškov in prodaje vprašljivih vstopnic. Kupci so se pogosto pritoževali, da se je cena vstopnice tik pred zaključkom nakupa močno zvišala zaradi dodatnih stroškov, pojavljali pa so se tudi primeri tako imenovane špekulativne prodaje, ko so preprodajalci prodajali karte, ki jih sploh še niso imeli. V tujini so že večkrat poročali o obiskovalcih koncertov, ki so kljub veljavni transakciji ostali pred zaprtimi vrati prizorišča.

Na portalu Headliner svetujejo predvsem previdnost. Kupcem priporočajo, naj vstopnice kupujejo izključno prek uradnih prodajnih mest, in naj bodo zelo pozorni pri nakupih od neznancev. Če se za nakup prek družbenih omrežij vseeno odločijo, naj preverijo profil prodajalca, kakovost same vstopnice, logotipe in morebitne nenavadnosti na dokumentu. Sum vzbujajo predvsem raztegnjene grafike, slaba ločljivost ali kombinacije različnih logotipov ponudnikov. »Zlato pravilo pri nakupu vstopnic je vsekakor: kupujte vstopnice na uradnih prodajnih mestih in ne zaupajte preprodajalcem, če ne želite ostati zunaj prizorišča izbranega dogodka,« opozarjajo.
Dodajajo še, da pripravljajo tudi uradno platformo za varno preprodajo vstopnic, ki bo uporabnikom omogočala legalno in preverjeno prodajo kart med obiskovalci. Sistem bo preveril originalno vstopnico in ustvaril novo veljavno črtno kodo za naslednjega kupca. Do takrat pa ostaja previdnost najpomembnejša zaščita.
Kakšna kazen grozi preprodajalcem lažnih vstopnic?
Prodaja ponarejenih ali neveljavnih vstopnic v Sloveniji lahko pomeni kaznivo dejanje goljufije po Kazenskem zakoniku (KZ-1). Če storilec z lažnim prikazovanjem dejstev kupca zavede, da nakaže denar za neobstoječo ali neveljavno vstopnico, mu grozi denarna kazen ali celo zaporna kazen.
Za osnovno obliko goljufije je predvidena kazen do treh let zapora, v primeru večje premoženjske škode ali organiziranega delovanja pa lahko kazen naraste. Če gre za manjšo škodo, je možna tudi denarna kazen ali zapor do enega leta.
Policija ob tem opozarja, da število spletnih goljufij narašča. Po podatkih policije so v Sloveniji lani zabeležili več kot 2.000 prijav spletnih goljufij, skupna škoda pa je znašala okoli 29 milijonov evrov.