
Galerija

Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev je lani močno naraslo. Po najnovejšem Allianzovem globalnem poročilu o premoženju so imela slovenska gospodinjstva konec leta 2025 kar 94,6 milijarde evrov bruto finančnih sredstev, leto prej pa 87,1 milijarde. Na prebivalca je to pomenilo 44.700 evrov, Slovenija pa se je med državami, zajetimi v raziskavo, uvrstila na 27. mesto.
Po trenutno zadnji uradni lestvici 100 najbogatejših Slovencev, ki jo je revija Finance Manager objavila novembra 2025 in je še vedno najnovejša tovrstna lestvica v letu 2026, sta na vrhu Vesna in Dari Južna. Njuno premoženje je bilo ocenjeno na 511 milijonov evrov. Za njima sta Iza Sia Login in Samo Login, vsak z ocenjenim premoženjem okoli 414 milijonov evrov, nato sledi družina Šešok.
Še zanimivejša je slika, ko od premoženja odštejemo obveznosti. Neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se je povečalo za 9,1 odstotka in doseglo približno 74,8 milijarde evrov. Na prebivalca je to pomenilo 35.320 evrov, s čimer je Slovenija na lestvici napredovala na 26. mesto.
Največji del finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev še vedno predstavljajo bančne vloge. Njihov delež je znašal 44,1 odstotka. Sledili so vrednostni papirji s 37,3 odstotka ter zavarovanja in pokojninska sredstva z 10,9 odstotka. V primerjavi z letom 2024 se je delež vrednostnih papirjev povečal, delež vlog pa nekoliko zmanjšal. To nakazuje, da del gospodinjstev vendarle vse več denarja usmerja v naložbe, ki so bile lani eden glavnih razlogov za rast finančnega premoženja po svetu.
Slovenija na 26. mestu, v 20 letih napredovala za štiri mesta
Po neto finančnih sredstvih na prebivalca so bile leta 2025 na vrhu ZDA z 296.950 evri, sledili sta Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Med prvo deseterico so še Singapur, Tajvan, Švedska, Kanada, Nova Zelandija, Nizozemska in Belgija. Slovenija je s 35.320 evri neto finančnih sredstev na prebivalca zasedla 26. mesto, kar je bolje kot leta 2005, ko je bila na 30. mestu. Medletno so se neto finančna sredstva v Sloveniji povečala za 9,1 odstotka. Največjo medletno rast med prikazanimi državami je dosegla Španija z 11,2 odstotka, sledila je Avstralija z 11 odstotki, medtem ko je Nizozemska zabeležila 6,2-odstotni padec.

Na svetovni ravni so se finančna sredstva gospodinjstev leta 2025 povečala za 8,6 odstotka in dosegla rekordnih 268,4 bilijona evrov. Kar približno štiri petine rasti je izviralo iz višje vrednosti že obstoječih naložb, medtem ko se je obseg novih prihrankov zmanjšal.
Poročilo razkriva tudi precejšnjo koncentracijo premoženja. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva ima v Sloveniji v rokah 49 odstotkov neto finančnih sredstev. Mediana finančnega premoženja znaša 33.290 evrov. Kljub temu je slovenska porazdelitev manj neenaka od povprečja vseh 57 analiziranih držav, kjer ima najbogatejših deset odstotkov v povprečju 60,9 odstotka neto finančnih sredstev.
Na vrhu svetovne lestvice so Združene države Amerike z 296.950 evri neto finančnega premoženja na prebivalca, sledita Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Slovenija je z 35.320 evri precej nižje, a je v primerjavi z letom 2005, ko je bila na 30. mestu, svoj položaj izboljšala.
Allianz ob tem opozarja, da je rast premoženja vse bolj odvisna od dogajanja na finančnih trgih in vzpona umetne inteligence. Če se bo ta trend nadaljeval, bo postajalo vse pomembneje, ali imajo gospodinjstva denar zgolj na računih ali pa tudi v naložbah, ki lahko od rasti trgov dejansko pridobijo.