Lan je še vedno butična rastlina

Jeseni imajo kmetje po vsem svetu navado zahvaliti se naravi za bogate darove zemlje. V Krajinskem parku Kolpa kar najbolj spoštujejo in ohranjajo to tradicijo. Vsako jesen na Šokčevem dvoru, starodavni kmetiji z obzidjem in dvoriščem, pripravijo druženje in razstavo. Vezene, pletene in filcane izdelke so obiskovalci lahko odnesli s seboj. Na stojnicah je bilo mogoče kupiti različne pridelke in izdelke iz lokalnega okolja; od gribeljskega žbula do volnenih copatov in pisanic ter kozjega sira in medu...

A vrhunec letošnjega praznovanja je bilo predavanje mag. Margite Adamič z naslovom Lanene tekstilije, ročno poslikane z belokranjskimi motivi. Bela krajina je dežela lanu. Ta izjemna rastlina je izginila s polj, a se je z leti vrnila, saj je prestižna surovina za, denimo, posteljnino.

Lan je nekoč v modrih in belih cvetovih rasel po vsej Sloveniji, saj je pomenil tehnološko surovino. Kmetje so porabili vse, semena, vlakna, tudi slamo, s katero so privezovali trse, saj je tudi suha zelo trpežna in se voljna zvijati. Po vojni je začel počasi izginjati z naših polj, nekaj flik se ga je ohranilo le v Beli krajini, drugod ne.

Pred leti ga je posejal slikar Mitja Berce iz Slepška pri Mokronogu, ki je prevzel domačo kmetijo in poleg koruze, sončnic in žita posejal lan.

Poznavalci priznavajo, da donos ni prav velik. V povprečju lahko kmet pridela tono semena na hektar, cena se vrti okoli evra za kilogram, a ga v nasprotju s splošnim prepričanjem ni tako zelo lahko prodati. Če kmet dobi subvencije, lahko nekaj zasluži, a stroškov je tudi veliko, kakih 700 evrov na hektar.

Drug problem pa je sušenje, saj v Sloveniji ni sušilnice za lan. Berce je glede tega kar nezadovoljen, saj ga je treba voziti na sušenje v Avstrijo. »Rešitev bi bila lastna sušilnica, a ta stane 150.000 evrov,« pravi. To je glede na količino lanu v Sloveniji vprašljiva investicija.

»Je sicer skromna rastlina, a hkrati občutljiva, ob določeni vlagi pa celo strupena rastlina, zato previdnost ni odveč.«

Lan v Sloveniji kot gospodarska rastlina očitno še kar dolgo ne bo pomemben. Če sploh kdaj. To je tipično slovensko, ko na eni strani ni količine, zato na drugi ni industrije, saj se ekonomika ne izide. Laneno seme in olje prodajati na domačem pragu je seveda mogoče, t. i. dvoriščna prodaja, a gre za tipično butično prodajo, pri kateri kupcev ni prav veliko. Kljub vsemu se kultura lanu in lanenih izdelkov širi.