Lani v Evropi skoraj 63.000 smrti zaradi vročine: Kakšna so tveganja v Sloveniji?

Evropa se segreva hitreje, kot se prilagaja. Posledice podnebnih sprememb niso več oddaljena napoved, temveč merljiva realnost, ki se vse bolj kaže tudi v zdravstveni statistiki. Najnovejše poročilo The Lancet Countdown Europe za leto 2026 prinaša skrb vzbujajoče ugotovitve: število smrti, povezanih z vročino, narašča skoraj po vsem kontinentu.

Po podatkih poročila se je smrtnost zaradi vročine povečala v kar 99,6 odstotka analiziranih evropskih regij. V primerjavi z devetdesetimi leti prejšnjega stoletja to pomeni povprečno 52 dodatnih smrti na milijon prebivalcev. Najhuje so prizadeti južni deli Evrope - v nekaterih regijah Španije, Italije, Grčije in Bolgarije beležijo tudi več kot 120 dodatnih smrti na milijon prebivalcev.

Čeprav Slovenija v poročilu ni posebej izpostavljena kot ena najbolj prizadetih držav, strokovnjaki opozarjajo, da trendi veljajo za celotno Evropo - tudi za srednjo Evropo, kjer se posledice segrevanja vse hitreje približujejo južnim razmeram. Vročinski valovi postajajo pogostejši, daljši in intenzivnejši, s tem pa tudi vse večji javnozdravstveni problem.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Naraščajoča tveganja: od vročinskih valov do nalezljivih bolezni

Vodja raziskave Joacim Rocklöv opozarja, da podnebne spremembe, ki jih poganja predvsem raba fosilnih goriv, postajajo ena ključnih groženj zdravju prebivalstva. Število dni, ko so izdana zdravstvena opozorila zaradi vročine, se je od devetdesetih let povečalo za 318 odstotkov, v zahodni Evropi celo za 450 odstotkov.

Vročina pa ni edini problem. Podnebne spremembe vplivajo tudi na širjenje alergenov - sezona cvetnega prahu se danes začne en do dva tedna prej kot nekoč, kar podaljšuje obdobje težav za alergike. Hkrati se spreminja tudi epidemiološka slika Evrope, saj višje temperature omogočajo širjenje bolezni na območja, kjer jih prej ni bilo. Tveganje za pojav bolezni, kot je mrzlica denga, se je po ocenah raziskovalcev povečalo za skoraj 300 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost pogostejših izbruhov bolezni, kot sta malarija ali vročica Zahodnega Nila - bolezni, ki so bile nekoč v Evropi redke ali omejene na posamezna območja.

Porast izpostavljenosti vročinskim valovom po svetu - število dni, ko so najbolj ranljive skupine (dojenčki in starejši) izpostavljene ekstremni vročini, se je v zadnjih desetletjih močno povečalo. FOTO: The Lancet

Poročilo prinaša tudi nekaj bolj spodbudnih podatkov, a ti ne odtehtajo splošnega trenda. Delež obnovljivih virov energije v Evropi je leta 2023 dosegel 21,5 odstotka, vendar so subvencije za fosilna goriva še vedno zelo visoke - dosegle so kar 444 milijard evrov. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da tudi nekateri obnovljivi viri, zlasti biomasa, niso brez tveganj, saj njihovo izgorevanje prispeva k onesnaženju zraka in s tem povezanim zdravstvenim težavam.

Sporočilo poročila je jasno: brez hitrih in sistemskih ukrepov se bodo negativni trendi nadaljevali. Podnebne spremembe niso več zgolj okoljski izziv, temveč vse tudi zdravstveni. Slovenija pri tem ni izjema. Čeprav se morda zdi, da so najhujši scenariji še nekoliko oddaljeni, podatki kažejo, da se podnebni vzorci spreminjajo tudi pri nas. Vročinski valovi so vse pogostejši, poletja daljša, tveganja za zdravje pa vse bolj izrazita.