NAJVEČ DOSLEJ

Lani v Sloveniji padel rekord v številu bolniških odsotnosti: poškodbe, zastrupitve, duševno zdravje, rak ...

Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški.
Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva (fotografija je simbolična). FOTO: Getty Images/istockphoto
Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva (fotografija je simbolična). FOTO: Getty Images/istockphoto
STA, B. K. P.
 14. 5. 2026 | 16:41
2:46

V letu 2025 se je v primerjavi z letom prej večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Lani je bilo več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,55 dneva. Izgubljenih pa je bilo več kot 19,7 milijona koledarski dni, kar predstavlja 5,7 odstotka izgubljenih koledarskih dni oziroma skoraj 21 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. Na 100 zaposlenih je bilo 179,6 primera bolniške odsotnosti z dela, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje kot pri ženskah. Ženske so bile namreč bolniško odsotne v povprečju 10,14 dneva, moški pa 13,99 dneva. Bolniške odsotnosti nad 42 dni so bile pri ženskah pogostejše kot pri moških. Posamezna bolniška odsotnost nad 42 dni pa je pri moških v povprečju trajala skoraj šest dni dlje kot pri ženskah.

Vodilni vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja. Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje. Iz podatkov za obdobje 2015-2025, ki so objavljeni na podatkovnem portalu NIJZ, izhaja, da je bilo lani med vsemi leti največ primerov bolniške odsotnosti. Več izgubljenih koledarskih dni kot lani pa je bilo le leta 2022, ko jih je bilo skoraj 20,5 milijona. Je pa bilo lani povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti najkrajše med vsem leti. Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva. 

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
PRIHODNOST
PromoPhoto
DONOSNO
PromoPhoto
RECEPTI
PromoPhoto
Izberi poklic, ne stereotip
PromoPhoto
KULTURA
Promo
SKRB ZASE
PromoPhoto
NASVET
PromoPhoto
DOGODKI PO SLOVENIJI
Promo
ZDRAVJE
Promo
ZDRAVJE
Promo
SKRB ZA VARNOST
Sovoznik
PromoPhoto
SPREMEMBA
Photo
POČITNIŠKA MALHA
PromoPhoto
ZDRAVJE
Promo
POVEZANI
PromoPhoto
PODJETNIŠTVO
VIDEO
PromoPhoto
ZAKLADI SLOVENIJE