Generalni sekretar LDS Uroš Petohleb in domnevni zagovornik doslednega spoštovanja prava Aleš Zalar. Ali sta bila vnaprej dogovorjena tudi o lažnem predstavljanju
Sekretar poslanske skupine LDS Boštjan Ploštajner je sicer »podoben« Urošu Petohlebu, vendar vseeno ne dovolj
Katarina Kresal bo že vedela, kdaj je mogoče poštenje nadomestiti z lepimi nasmehi in s pravniškim interpretiranjem zagrešenega
LJUBLJANA – Pravosodni minister Aleš Zalar (LDS), nekdanji v. d. predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča, se je 26. oktobra javno hvalil z dosežki ministrstva, ki ga vodi, na področju uveljavljanja učinkovitejše in doslednejše pravne države. Že 13. oktobra je na spletu objavil (skrivnosten) namig: »Slabost prava je v tem, da nima potrpljenja s tistimi, ki se motijo. Njihovi interesi namreč ne izginejo samo zato, ker so bili poraženi.« Kakor koli, skupaj s predsednico LDS Katarino Kresal – tudi ona je, kajpak, diplomirana pravnica, le da z izkušnjami v odvetništvu in ne v sodstvu – zelo rada poudarjata, kako veliko njima in članom njune politične stranke pomeni prav dosledno spoštovanje prava (spoštovanje zakonov in pravne države).
Zakaj najprej
ni bilo zapisnika?
Smola, dogodek, o katerem pravkar berete, žal potrjuje nasprotno. Očitno le ni popolnoma tako, saj je vodstvo LDS kljub lepim besedam, izrečenim v predvolilni kampanji, pripravljeno kadar koli zamižati pred pravom in da(ja)ti prednost svojemu političnemu, da ne rečemo politikantskemu pragmatizmu. Člani volilne komisije 3. volilne enote so do včeraj zaman čakali na zapisnik in uradni zaznamek o nepojmljivem norčevanju iz pravne države, ki sta si ga Kresalova in Zalar skupaj s še tretjim predstavnikom stranke – naši viri trdijo, da je bil tretji generalni sekretar stranke Uroš Petohleb – privoščila, ko sta prišla na ljubljansko upravno enoto vlagat listo s kandidati LDS, ki na predčasnih decembrskih parlamentarnih volitvah za poslance kandidirajo v 3. volilni enoti. Zapisnik so včeraj dobili, vendar v njem ni bilo niti besede o dogodku.
Ploštajnerja ni bilo v tričlanski delegaciji LDS
Kot je običajno, in konec koncev edino sprejemljivo, mora pri vlaganju liste biti navzoč oziroma listo pač vlagati njen tako imenovani predstavnik, kar je v 3. volilni enoti za LDS sekretar poslanske skupine Boštjan Ploštajner. In? Tega ni bilo v tričlanski delegaciji LDS, ki je prejšnji teden, če smo natančnejši, 9. novembra, samozavestno prikorakala vložit svojo kandidatno listo na Adamič-Lundrovo nabrežje. V redu, uradnica oziroma uradnici, ki sta sprejeli listo, menda nista posebej preverjali, ali je »tretji človek« uradni predstavnik liste. Kaže, da sta mu kar na lepe oči verjeli, da je generalni sekretar Petohleb v resnici sekretar poslanske skupine Ploštajner. Petohleb, ki je najbrž vedel, da ni Ploštajner, je kljub temu listo vložil in se pri tem tudi še podpisal – kot da bi bil Ploštajner. Vsak navaden državljan bi laično nemudoma pomislil, da je šlo za najmanj dve zakonski kršitvi: za lažno predstavljanje pod, pardon, s tujim imenom in poneverbo podpisa uradnega predstavnika v konkretnem postopku. Ali morda celo še za poneverbo uradne listine?
Nepojmljivo dejanje pred očmi Kresalove in Zalarja
Pa ne samo to: dejanje se je, kar je nepojmljivo in bi v vsaki demokratični in pravni državi imelo resne posledice, zgodilo v navzočnosti dveh političnih funkcionarjev, dveh »dobronamernih« diplomiranih pravnikov, nekdanje notranje ministrice in še vedno aktualnega ministra za pravosodje. Kresalova in Zalar sta namreč s svojo navzočnostjo ponudila navidezno legitimnost tretjemu predstavniku LDS, čeprav sta se ves čas zavedala, da se bo lažno predstavljal.
Kako pa je sploh resnica lahko pokukala na dan? Z listo, ki jo je vložil lažni Boštjan Ploštajner, je bilo nekaj narobe (netočni naj bi bili podatki pri posameznih kandidatih), zato je javna uslužbenka pač poklicala na telefonsko številko, ki jo je imela zapisano na uradnem obrazcu ob imenu predstavnika liste LDS. Ploštajnerja je prosila, da se čim prej oglasi pri njej, da bi pomanjkljivost pojasnil oziroma ji jo pomagal odpraviti. No, ko je ta pozneje prišel, ji je bilo na mah jasno, da to ni isti človek, ki je listo vložil, in to celo potrdil s podpisom ... nekoga drugega. Ker je bila lista vložena in zmota v osebi pojasnjena, naj bi bilo vse v najboljšem redu? Vendar ni. V pravni in demokratični državi bi taka sprenevedava politika prej ali slej občutila posledice svojega zavestno neodgovornega početja. V čudnih državicah, kakršna je naša, pa se zagata očitno zamegli s tem, da čim dlje ni zapisnika o dogodku, pa še potem v njem ni tistega, kar bi moralo biti.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
