Ledeni možje so letos v dobri formi: pihal bo severni veter, možni bodo tudi nalivi

Lahko si mislimo, kar hočemo, toda ledeni možje so nas spet obiskali! Do­kler ne mi­ne­jo, pravi ljudsko izročilo, so lahko ve­če­ri in no­či še kako hlad­ni. Še vedno nas lah­ko pre­se­ne­ti sla­na, zato imej­te vrtičkarji pri­prav­lje­no kakšno nujno za­šči­to, ko­pre­ne, veje ... Če je namreč pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje, pravi eden izmed neštetih pregovorov, stoletnih resnic.

Če so se pod tokratno ohladitev, zaradi katere smo si po poletno obarvanih dneh v začetku maja zdaj znova nadeli toplejša oblačila, res podpisali ledeni možje, no, na to vprašanje vam pravzaprav ne bo mogel dati odgovora noben pravi vremenoslovec.

Država je v rumenem

Dejstvo je, da Pankracij, Servacij in Bonifacij, in sicer v tem vrstnem redu, godujejo od 12. do 14. maja. Ter da se je včerajšnje slabo vreme le stopnjevalo in se bo nadaljevalo tudi z današnjim vremenskim šokom, oblačnostjo, plohami, nevihtami, občutno nižjimi temperaturami. Zapihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem pa burja. Arso je zato včeraj še zaostril svoje napovedi: da se bo občutno ohladilo ter da bo celo zapadel sneg. Meja sneženja se bo, kot napovedujejo, postopno spustila vse do nadmorske višine okoli 1000 metrov. Arso je tako celotno državo obarval rumeno, kar pomeni večjo previdnost, saj nas čaka resnično burno vremensko dogajanje. »Danes bo ob prehodu izrazite hladne fronte v notranjosti Slovenije prehodno zapihal okrepljen severni veter, ki bo v sunkih presegal hitrost 70 km/h. Ob nevihtah bodo možni krajevni nalivi.«

V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo: jutro bo hladno, v mraziščnih legah bo zjutraj možna slana. V četrtek naj bi bilo sprva dokaj sončno, popoldne pa bo vse več spremenljive oblačnosti. Proti večeru se bodo na zahodu začele pojavljati padavine. Tudi za petek kaže, da lahko zapade nekaj dežja, predvsem v zahodni polovici države, a niti na vzhodnem delu ni izključen. Skratka: le kako je to mogoče, da so ledeni možje, za katerimi 15. maja priščije še Zofka, prišli dejansko tudi tokrat in upravičili svoj sloves? Le kako je to mogoče, da se je ravno v teh dneh, ko godujejo ledeni možje, nad srednjo Evropo in Alpe spustila tako občutno hladnejša zračna masa s severa oziroma severovzhoda? Gre spet samo za golo naključje, kot nam hočejo dopovedati učeni ljudje?

Zapihala bo tudi burja. Foto: Uroš Hočevar

Prodor polarnega zraka

Nič kaj takega ni, pravijo. Vse poteka namreč v sozvočju s stoletnimi izkušnjami, te pa so nas že zdavnaj naučile, da se maj v začetku zelo rad shladi. Kot tudi, da skoraj redno nastane tudi ta vremenski preobrat, ki s seboj prinese dež in mraz. Ter da se po prvi pomladanski toploti zdi ta hlad še tolikanj občutnejši, nevarnost slane ali pozebe pa precejšnja. Ledeni možje so namreč meteorološki pojav, ki se iz leta v leto bolj ali manj izrazito pojavlja v nekem obdobju. Vseeno pa to pot do pozeb le ne bi smelo priti. »Ne, ne bo toplo, ne bo pa tudi kakšnega izrazitega mraza. Predvsem pa ne bo nobene pozebe,« je dejal meteorolog Brane Gregorčič.

Tudi paprike bodo v teh dneh na udaru. FOTO: Vasin Hirunwiwatwong/getty Images

Dotaknil se je tudi tega, koliko resnice je na teh ledenih možeh. Takole je dejal: »Vsekakor gre za modrost, ki izvira iz preteklih stoletij. Včasih smo meteorologi rekli, da sta v aprilu možna dva prodora polarnega zraka proti našim krajem, da pa je v maju tak prodor po navadi še en. In prav ta prodor so že v nemško govorečih deželah poimenovali – Eisheiligen – ledeni možje. Ti naj bi se tudi datumsko ujemali z obdobjem od 12. do 14. maja, predstavljali pa naj bi še tisto zadnjo grožnjo morebitne pozebe.«

O tem, kaj se zgodi, če se ledenim možem ne verjame, govori tudi legenda o pruskem kralju Frideriku II. Velikem, ki se je imel za velikega razsvetljenca, in kot takšen je hotel na vsak način zatreti praznovernost. Zato se je zapičil tudi v te ledene može, ki se jih je živelj bal še posebno zaradi katastrofalnih pozeb, ki so uničevale pridelke.

Ko se bo zjasnilo, bomo lahko uživali ob pogledu na pobeljeno gorovje. FOTO: Jure Eržen

Ne, je rekel pruski kralj in prisilil svojega vrtnarja, da je dal rastline iz rastlinjaka nalašč prenesti na prosto že prej, kot pa je imel vrtnar (tudi zaradi ledenih mož) navado.

Ledeni možje pa razsvetljenemu vladarju niso ustregli in so poslali svoj običajni mraz: vse pomaranče in druge rastline, ki jih je moral vrtnar po diktatu prenesti na prosto, so mu v hipu pozeble. Kar pa se ne bi zgodilo, če bi kralj še čisto majčkeno počakal, predvsem pa, če bi spoštoval tisto staro ljudsko izročilo, da se nam po ledenih možeh ni treba bati več ne mraza ne slane.