Ledenika je le še za tovornjaček, do konca letošnje talilne sezone ga ne bo več

Triglavskega ledenika ni več, saj je tik pod ostenjem Malega Triglava ostalo le še nekaj kosov ledu, pod Skuto je še vedno v enem, a manj kot pol hektara velikem kosu in skoraj v celoti pod gruščem.

Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU že desetletja spremlja stanje ostankov Triglavskega ledenika. Takole pravi: »Pod Triglavom je ledu za manjši poltovornjak, recimo od 10 do 15 kubičnih metrov. Do konca letošnje talilne sezone, ki traja od maja do oktobra, se bo tudi ta led stalil.« Preprosto: pretoplo je. »Temperature na Kredarici redno merijo od leta 1955. Srednja letna temperatura je bila do leta 2000 pod lediščem, tisto leto je bila prvič točno na ledišču, torej pri nič stopinjah. Od leta 2011 do lani je bila že desetkrat nad lediščem, od leta 2022 pa je vseskozi, letos bo zelo verjetno prav tako,« našteva. »Povprečna avgustovska temperatura je bila letos 11 stopinj Celzija. Septembra je na Kredarici v preteklosti že vsaj nekajkrat snežilo ...« Večji del leta je na območju izginulega ledenika po Pavškovih besedah sicer še vedno sneg. Pravzaprav so v zadnjih desetletjih, ko se ni več videlo razpok v ledu, ljudje ledenik dojemali kot snežišče.

»Do konca osemdesetih let 20. stoletja Triglavski ledenik večine niti ni zanimal. Potem pa so se začele kazati posledice podnebnih sprememb in naša ostanka nekdanjih pravih ledenikov sta bila neposreden dokaz teh sprememb,« poudarja Pavšek.

Miha Pavšek: »Do konca osemdesetih let 20. stoletja Triglavski ledenik večine niti ni zanimal.« FOTO: Jože Suhadolnik

Pod Skuto je še v enem kosu

Ledenik pod Skuto, goro v Kamniško-Savinjskih Alpah, se je prav tako močno zmanjšal. »Zdaj ga je že manj kot pol hektara. Se pa še drži v enem kosu. Razlika je predvsem v tem, da je pod Skuto led večji del leta v senci, ker ga obkrožajo tri ostenja, medtem ko je triglavski vsaj poleti vsako jutro in del dopoldneva nekaj ur izpostavljen neposredni sončni svetlobi. Poleg tega v ta območja plazovi in veter nanašajo dodatne količine snega,« razlaga. »Brez dodatnih snežnih mas in te senčne zaščite pri nas ne bi niti govorili o ostankih nekoč pravih ledenikov.«

Letošnja snežna sezona je bila za preostanka obeh ledenikov sicer izrazito neugodna. Največja skupna višina snežne odeje na Kredarici je že konec februarja dosegla le 220 centimetrov, medtem ko je povprečje v obdobju 1991–2020 več kot 370 centimetrov. Zadnji dan s snežno odejo je bil letos že 31. maja, v omenjenem obdobju pa je bilo 1. junija na Kredarici v povprečju še približno meter in pol snega.

Ekspedicija si je šla avgusta ogledat še zadnje ostanke ledu. FOTO: ZRC SAZU, Geografski Inštitut Antona Melika

Datiranje ledu

Leta 2022 so na obeh ledenikih izvrtali ledena jedra, da so določili starost ledu. Rezultati kažejo, da je led pod globino enega metra starejši od 70 let. Vsaj od zgodnjih 60. let prejšnjega stoletja potemtakem ni bilo več dolgoročnejšega kopičenja ledu.

»Z datacijo na podlagi radioaktivnih elementov, ki so posledica jedrskih poskusov v 50. letih in černobilske jedrske nesreče leta 1986, smo ugotovili, da je v letu dni, natančneje med letoma 2022 in 2023, izginil led, ki je nastajal več stoletij,« je dejal Miha Pavšek. »Zato nas je takrat tudi toliko bolj presenetilo hitro izginjanje, danes pa se temu ne čudimo več. Ko smo vrtali vzorce, je bilo tam več kot štiri metre ledu, leto kasneje ga ni bilo več. Skratka, kar je narava ustvarjala več stoletij, je vzela v enem samem letu.«

Ob umikanju ledu so na razgaljenem apnencu odkrili kalcitne skorje, najstarejše so iz zadnjega vrhunca poledenitve. To kaže, da je bilo območje najverjetneje pod ledom večino holocena, pojasnjuje Miha Pavšek. »Značilnost kalcitnih skorjic je, da v geološkem smislu hitro razpadejo, v nekaj stoletjih.« Zadnja ledena doba se je končala pred približno 12.000 leti, z njenim koncem pa se je začelo toplejše obdobje, imenovano holocen. Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto sta očitno tu ves holocen, v katerem je uravnoteženje podnebja omogočilo razvoj človeške civilizacije.

Taljenje slovenskih ledenikov se je prvič izrazito pokazalo v 80. letih prejšnjega stoletja.

Največjo površino, nekaj manj kot pol kvadratnega kilometra, je imel Triglavski ledenik v drugi polovici 19. stoletja, ko se je končala mala ledena doba, okrog pet stoletij dolgo hladnejše obdobje.

Pa se Triglavski ledenik lahko sploh še obnovi, nas je še zanimalo ... »Za časa človeškega življenja ne. Če govorimo o geoloških dobah, pa narava vedno poskrbi za ravnotežje,« je še dejal Pavšek.