Legendarni restavrator Janez zaradi avtomobilov prepotoval svet (FOTO)

Letošnji Šentviški dnevi so potekali v znamenju 940-letnice župnije Šentvid nad Ljubljano, v tamkajšnji prafari so namreč že leta 1085 postavili prvo cerkev. Stala je na trasi zdajšnje Celovške ceste. Samo lučaj proč od trenutno razrite prometnice je Društvo Blaž Potočnikova čitalnica v Galeriji Gunclje uredilo razstavo starodobnikov Janeza Petača. Domačin iz Vižmarij je pri 88 letih prava legenda restavriranja starih avtomobilov, pred zaprtjem razstave in ob izteku šentviških dnevov pa se je prijazno odzval povabilu veteranov bežigrajskega Sokola in predstavil glavne postaje svoje izjemno ovinkaste življenjske poti ter tudi razkril skrivnost uspeha v svetu oldtajmerjev.

»V Ameriko bom šel, da bom avte delal,« se je vitalni predavatelj, rojen leta 1937, spominjal svojih besed, ko je imel 10 let. In tako se je tudi zgodilo. Po osnovni šoli v Šentvidu je 1951. odšel v Maribor na srednjo industrijsko kovinarsko šolo, tako imenovani TAM. V tretjem letniku se je odločil za avtokleparja, poklic prihodnosti da je to, so mu dejali. Mentor Sušnik je nadarjenemu Ljubljančanu ponudil službo v razvojnem oddelku Tama, toda Janeza je vleklo domov. A za avtokleparja takrat prihodnosti ni bilo, je kmalu spoznal.

»Leta 1955 je bilo v vsej Sloveniji samo 15.000 avtov, danes jih je toliko samo tu, na Brodu in v Vižmarjah!« je nazoren Janez Petač. Po postankih v Sapu in Libisu (Letalski Inštitut Branko Ivanuš Slovenija) je odšel na služenje vojaškega roka na vojaškem letališču Batajnica pri Beogradu. V delavnici avtomobilske čete je popravljal in skrbel za vozni park ter postoril kaj tudi postrani. »Tako da sem šel bogat iz vojske ...«

V civilnem življenju zanj pravega dela ni bilo, zato je 1959. leta emigriral v Nemčijo. Delal je kot pleskar in šofer ter se slednjič znašel v zbirnem centru za emigrante, ki so želeli še naprej, čez ocean. Lahko bi šel tudi v Avstralijo in ZDA, toda izbral je Kanado, pravi. »Na ladji, ki je izplula iz Le Havra v Franciji, nas je bilo 800 emigrantov.« Po pristanku v Quebecu v Kanadi je takoj sedel na nočni vlak za 800 kilometrov oddaljeni Toronto. Zavod za zaposlovanje je veščemu kleparju hitro našel delo v prodajnem salonu in servisu vozil Volkswagen in Porsche.

»V Kanadi sem spoznal, kako veliko sem odnesel od šolanja v Tamu. Ko sem po nekaj mesecih v podjetju popravil zelo redek avto porsche 550SR spyder A (kakršnega je vozil tudi igralec James Dean v tragični nesreči, op. p.), ki je sodeloval na dirkah serije GT po Severni Ameriki, sem dobil zaupanje lastnikov in začela se je moja resna avtomobilistična kariera,« poudarja Petač. Med drugim je popravljal tudi lancio pevca in igralca Deana Martina. Nemirni duh pa je Vižmarčana peljal naprej, no, nazaj. Leta 1972 se je vrnil domov – kot gradbenik.

V gradbeništvu je preživel 70. leta prejšnjega stoletja, vendar starodobnikov ni pozabil. Pridružil se je prvemu klubu starodobnih vozil v Sloveniji, ki ga je prav v Šentvidu ustanovil Matija Šalehar. Članska izkaznica številka 8 se glasi na ime – Janez Petač. Sodeloval je s Tehničnim muzejem Slovenije v Bistri, v letih 1980 in 1981 pa je obnovil prakatrco, renault juvaquatre letnik 1937. Z njo je hotel leta 1982 na dirko oldtajmerjev Peking–Pariz, vendar je niso izvedli. Zato pa je s prakatrco zasedel odlično sedmo mesto med 152 udeleženci na 10-dnevni preizkušnji v Csongradu ob reki Tisi na Madžarskem.

Sledile so obnove več prestižnih vozil minulih časov, nekatera je sestavljal in zaljšal tudi več let. Za obnovo avta znamke Mercedes-Benz 220SE cabrio (letnik 1960) je dobil nagradi na izboru za najlepšega starodobnika v Sloveniji (2012) in na Nizozemskem (2019), z avtom belgijske znamke Minerva AG 16 (letnik 1926) je na slovenskem izboru zmagal leta 2017. Ferrarija 330 GT 2+2, med letoma 1964 in 1967 so jih izdelali samo 1099, pa je Janez obnovil tako popolno, da so ga pikolovski feraristi 1996. sprejeli za častnega člana Ferrari cluba Maranello.

Zadnja leta celovitih obnov – starodobniki imajo od 5000 do 7000 delov – ne prevzema več, še vedno pa rad svetuje in pove svojo izjemno zgodbo o uspehu.