Legendarni slovenski alpinist po čudežnem preživetju spet na nogah: »Prava gorenjska trma!« (VIDEO)

Andrej Štremfelj, prvi Slovenec na Mount Everestu (tega je sprva osvojil z alpinističnim kolegom Nejcem Zaplotnikom, kasneje pa z ženo Marijo postal del prvega zakonskega para na strehi sveta), ima kljub nedavnemu bližnjemu srečanju s smrtjo izjemno voljo do življenja. Le nekaj tednov po tem, ko smo poročali o njegovem čudežnem preživetju ob nesreči v Triglavski severni steni, je njegova življenjska sopotnica na Facebooku delila spodbuden posnetek.

Na videu je moč videti, kako se legendarni alpinist počasi, a z zanesljivim korakom prebija po klancu navzgor. Posnetek je Marija pospremila s serijo fotografij jesenske narave in gobic ter ob tem zapisala preprost, a pomenljiv pripis: »Andrejev optimistični vstop v jesen.« 

Izjemna volja po hudi preizkušnji

Spomnimo, zadnji julijski dan se je za enega naših najboljših alpinistov, prejemnika dveh zlatih cepinov za življenjske dosežke in ekstremne vzpone, skoraj končal tragično. Med prebijanjem skozi Dolgo nemško smer v Triglavski severni steni se je pod njim odlomila ogromna skala in ga odnesla s seboj v globino. Njegove poškodbe so bile obsežne: od izpaha hrbtenice, zlomljenih vretenčnih trnov, prsnice in reber do hudega pretresa možganov. Čeprav so se zdravniki sprva bali najhujšega in celo možnosti, da bi ohromel, se odlomljeni delci kosti na srečo niso dotaknili hrbtenjače.

Danes, skoraj dva meseca po padcu, njegovi prvi koraki v naravi potrjujejo, da se Andrej Štremfelj vztrajno vrača v ustaljene tirnice.

FOTO: Arhiv Delo

Val podpore in gorenjska trma

Objava je na družbenih omrežjih sprožila izjemen val pozitivnih odzivov in želja po hitrem okrevanju. Številni sledilci in ljubitelji gora so izrazili občudovanje nad njegovo močjo in vztrajnostjo. Mnogi so izpostavili prav znamenito alpinistično trmo ter izjemno zgledno držo obeh zakoncev:

• »Prava gorenjska trma! Globok poklon, gospod Andrej!«
• »Saj to vidva vesta: korak za korakom pa se daleč pride.«
• »Bravo, mirovanja tudi nismo pričakovali.«
• »Čestitam obema, odličen zgled sta nam vsem.«

Drugi so opozorili, da pot zahteva svoj čas, ter izrazili željo, da bi ga volja kmalu spet pripeljala nazaj do ljubljenih skal:

• »Kar počasi, vztrajno in previdno!«
• »Hoditi, ne odnehati, da se čim prej vrne moč za stene z varnimi oprimki. Srečno, sončno!«
• »Srečno in dobro okrevanje, kjer je volja, je tudi pot.«

Morda se Štremfljevi koraki letos ne bodo vzpenjali na osemtisočake, a za njegovo družino gotovo pomenijo zmago, ki prekaša marsikatero preteklo odpravo.