Leon XIV: papež s prijaznim nasmehom

»Na Trg sv. Petra sem prihitel skupaj z nekaj Slovenci, ki študirajo v Rimu. Čakali smo čisto blizu, na Patrističnem inštitutu Augustinianum, kjer je bil papež Robert F. Prevost 12 let vrhovni predstojnik avguštinskega reda. Najava nas je vse zelo presenetila, zaradi blokiranega internetnega signala je bilo nemogoče takoj prebrati kaj podrobnejšega o novem papežu,« se je za Slovenske novice javil Jan Dominik Bogataj OFM, ki je sodelavec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po magisteriju na ljubljanski teološki fakulteti, diplomi iz bibličnih študij v Jeruzalemu (Studium Biblicum Franciscanum) in opravljenem licenciatu iz patristične teologije in znanosti na Patrističnem inštitutu Augustinianum (Papeška lateranska univerza v Rimu) zdaj na isti ustanovi končuje doktorat. Posveča se raziskovanju in prevajanju zgodnjekrščanske in srednjeveške književnosti. Zato velja za dobrega poznavalca razmer v Vatikanu.

»Njegovi sobratje ga opisujejo kot modrega, preudarnega, sočutnega, poglobljenega moža izkušenj in tudi prijaznega nasmeha. Kot duhovni sin sv. Avguština bo, upam, v Cerkev prinesel več bogastva krščanske antike, cerkvenih očetov, prvih stoletij krščanstva, ko je bila Cerkev duhovno zelo živa. Avguštin, ta velikan teološke misli, je znal v svojih izjemnih pridigah nagovarjati preprosto ljudstvo, obenem pa je kot izjemen mislec zapustil nekatera dela, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti. Srce v avguštinskem grbu, ki ga je prevzel tudi papež Leon XIV., je znamenje poudarka intimnega doživljanja notranjega sveta, v katerem se Bog srečuje s človekom. Tako je nastopil tudi novi papež ob izvolitvi: preudaren, čustven, rahlo zadržan, poglobljen, z bogato notranjostjo, a umirjen, ganjen. Bogate izkušnje raznolikega delovanja mu bodo gotovo pomagale pri soočanju z mnogovrstnimi izzivi pri vodenju Cerkve in pričevanju za ves svet.

Ime Leon povzema dolgo bogato zgodovino: vse od Leona Velikega iz sredine 5. stoletja, ki je bil – tudi Avguštinov sodobnik – ključen za oblikovanje trdnega nauka glede Kristusa, obenem pa je Rim obranil pred Atilo; Leon III. je kronal cesarja Karla Velikega, Leon IX. je doživel vzhodni razkol, Leon X. pa zahodnega, s protestantizmom, da ne govorimo o Leonu XIII., ki je Cerkev popeljal v sodobnost, v 20. stoletje, z modrostjo umirjenega odnosa med odprtostjo svetu in zvestobi tradiciji,« se naš sogovornik dotakne pričakovanj od pontifikata novega papeža.