Letina jabolk bo za pozabo, pridelovalci pozivajo k nakupu lokalnega sadja

Na 15. sadjarskem posvetu, ki ga je v Gornji Radgoni organiziralo Združenje za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je bila predstavljena tudi ocena napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 tako v Sloveniji, Evropi kot po v svetu.

To je bila tudi pravšnja priložnost za razmislek o stanju v sadjarstvu, ki se je tudi letos soočalo s številnimi izzivi. Letošnja letina jabolk v Sloveniji je namreč tretja najslabša v zadnjem desetletju. Tudi zato so vsi prisotni opozorili, da je v Sloveniji stopnja samopreskrbe s sadjem prenizka. Ta je bila lani komaj 27-odstotna, pa tudi letos ne bo kaj boljša.

Po podatkih statističnega urada je lani pri nas raslo več kot šest milijonov jablan, večinoma v intenzivnih sadovnjakih. Tako smo pridelali skoraj 51.000 ton jabolk, medtem ko se je stopnja samopreskrbe s sadjem ustavila pri že omenjenih 27 odstotkih. Slovenci smo v povprečju zaužili 143 kilogramov sadja na prebivalca, za kilogram jabolk pa je bilo treba v trgovini odšteti v povprečju po 1,49 evra. Najbolj priljubljene sorte še naprej ostajajo idared, gala in zlati delišes, ki predstavljajo tudi največji delež prodaje v Sloveniji.

Letošnji pridelek pa bo bistveno manjši. Zaradi spomladanske pozebe in suše so slovenski sadjarji namreč pridelali le 35.000 ton jabolk, kar je 40 odstotkov manj kot lani. Podobno manjši pridelek je bil tudi v več evropskih državah, medtem ko globalno še naprej premočno vodi Kitajska, in sicer z 58 odstotki svetovnega deleža pridelanih jabolk.

Letošnja letina hrušk bo izjemno slaba. Je lahko sploh še slabša?

V Združenju za sadjarstvo pri GZS zato opozarjajo, da se panoga sooča z izjemnimi podnebnimi in tržnimi izzivi. Predsednik združenja Mohor Holešek poudarja, da slovenski sadjarji potrebujejo finančno pomoč države za izpad prihodkov ter stabilno kmetijsko politiko, ki bo omogočila prilagajanje podnebnim spremembam. Med ključnimi ukrepi navajajo gradnjo namakalnih sistemov, posodobitev tehnologije in vzpostavitev učinkovitega sistema zavarovanj.

Slovensko sadjarstvo zaostaja tako pri tehnološkem preboju kot tudi pri gradnji namakalnih in oroševalnih sistemov.

»Slovensko sadjarstvo se sooča z zahtevnimi izzivi, ki bodo terjali okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov, interdisciplinarni pristop ter implementacijo celovite strategije z jasno opredeljenimi cilji. Poleg nujne nacionalne promocije sadja in ustrezne finančne podpore države je za pospešitev rasti in konkurenčnost sektorja ključnega pomena aktivna vloga raziskovalnih, izobraževalnih in svetovalnih institucij. Za zmanjšanje razvojnega zaostanka za primerljivimi sadjarskimi sektorji v sosednjih državah bodo namreč nujni usmerjene in povečane investicije ter sinergijsko delovanje vseh relevantnih institucij v smeri enotnega cilja. Le s skupnimi prizadevanji bomo lahko zagotovili dolgoročno ohranitev sektorja, vanj pa pritegnili tudi mlade generacije. Zato so resnično nujne sveže ideje, novo znanje in boljše povezovanje stroke s prakso!«

Zaužijemo ga manj

V združenju pozivajo potrošnike, naj vendarle posežejo po slovenskih jabolkih, s čimer bodo podprli domače pridelovalce in trajnostno pridelavo hrane. Z nakupom kilograma slovenskih jabolk bomo podprli domače pridelovalce, s tem pa prispevali k ohranjanju delovnih mest na podeželju ter dostopnosti svežih, kakovostnih jabolk v slovenskih domovih.

Slovenci v povprečju zaužijemo 281 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je 70 gramov manj od povprečja EU. Združenje je zato še enkrat opozorilo, da slovensko sadjarstvo brez podpore države – tako pri tehnološkem preboju kot pri gradnji namakalnih in oroševalnih sistemov – ne bo zmoglo spremeniti tega podpovprečnega stanja.

Le na tak način bodo sadjarji lahko zagotavljali kakovostno pridelavo tudi v spremenjenih podnebnih razmerah. Trenutno je v Sloveniji proti toči zaščitenih le 33 odstotkov intenzivnih sadovnjakov, namakanih pa jih je samo 21 odstotkov.