Tako kot je običajno že več kot 20 let, so tudi tokratne znamke, ki jih je izdala Pošta Slovenije in so na njih upodobljene rastline, predstavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Gre za štiri divje začimbe: navadno kumino (Carum carvi), navadni komarček (Foeniculum vulgare), kraški šetraj (Satureja montana) in materino dušico (Thymus sp.). Poleg teh so tokrat izdali še tri znamke. V filatelistični seriji Turizem so tako predstavili najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap, slap Boka v dolini reke Soče; tudi ta je izšla v poli s 25 znamkami. Na znamki serije Prvi slovenski izumitelji s patenti je Stanko Bloudek – znameniti letalski konstruktor in načrtovalec številnih športnih objektov, med drugim tudi svetovno znane skakalnice v Planici. Znamka je izšla v bloku z eno znamko. Mesto Ptuj, ki letos praznuje 650 let od izdaje prvega mestnega statuta, pa bo ob častitljivi obletnici dobilo poštno znamko (pola s 25 znamkami). Tudi divje začimbe so izšle v polah s po 25 znamkami.
Kraški šetraj FOTO: Pošta Slovenije
»Pošta Slovenije že od leta 2003 pri nas, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, redno predstavlja nove poštne znamke na temo rastlinstva,« pravi dr. Jože Bavcon, direktor botaničnega vrta. Pred 23 leti je Pošta Slovenije predstavila jubilejno znamko ob 170. obletnici rojstva botanika, vodje vrta in člana SAZU Alfonza Paulina, ki je bil iz Leskovca pri Krškem. »Je pomemben raziskovalec slovenske flore, avtor posušene herbarijske zbirke (1901–1936), avtor prvega učbenika Prirodopis rastlinstva pri nas (1898), velja pa tudi za utemeljitelja naravovarstva pri nas,« pravi dr. Blanka Ravnjak o botaniku, ki je začel leta 1889 z izdajanjem natisnjenega seznama semen – Index seminum.
Mesto Ptuj praznuje 650 let prvega mestnega statuta. FOTO: Pošta Slovenije
»Začetek sodelovanja s Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije je bil dober in zato sodelovanje po več kot 20 letih še vedno traja,« še poudari Bavcon. Botanični vrt ima v svojih zbirkah rastlinstvo Slovenije, Evrope in sveta in na ta način lahko pokriva zelo različne tematike rastlinstva, ki jih na znamkah izdaja Pošta Slovenije. »Enkrat gre za naše endemite, torej vrste, ki rastejo samo pri nas, drugič gre za ogrožene kukavičevke, drevesne vrste, različne hortikulturne predstavnike in še bi lahko naštevali,« pojasni sogovornik.
Stanko Bloudek je znameniti letalski konstruktor in načrtovalec številnih športnih objektov. FOTO: Pošta Slovenije
Vsem so skupna dokaj močna eterična olja, ki povedo, da gre za rastline sonca in toplih rastišč.
Letos so na vrsti divje začimbe
Letos so torej na vrsti divje začimbe, ki jim je skupno, da rastejo na suhih in toplih rastiščih. Kraški šetraj in komarček rasteta v submediteranskem delu Slovenije. »Dve med njimi sta kobulnici in dve ustnatici, torej sta predstavljeni dve različni družini, vsem pa so skupna dokaj močna eterična olja. Prav ta olja povedo, da gre za rastline sonca in toplih rastišč,« pravi Blanka Ravnjak. Glede na to, da so njihova eterična olja zelo aromatična in antiseptična, pa je tudi njihova uporaba že dolgo znana. Praktično so vse vrste poznali že v antiki.
V seriji Turizem predstavljajo najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap. FOTO: Pošta Slovenije
Te rastline lahko uporabljamo kot začimbe, kot zdravilne rastline za čaje ali mazila, lahko pa so tudi dodatek jedem, predvsem v tradicionalni sredozemski kuhinji, kamor sodi zahodni del Slovenije. »Velikokrat pozabljamo, kako celovite zgodbe nam te predstavnice, ki rastejo v na videz revnih in toplih rastiščih, lahko pripovedujejo,« je še povedal Jože Bavcon, ki nadaljuje, da so tudi vrtovi vedno imeli svoj smisel, ker so si na ta način ljudje rastline podajali naprej in njih zgodbe prenašali na nadaljnje rodove.
Navadna kumina FOTO: Pošta Slovenije
Navadni komarček raste v submediteranskem delu Slovenije. FOTO: Pošta Slovenije
Materina dušica se uporablja kot začimba ali zdravilna rastlina za čaje ali mazila. FOTO: Pošta Slovenije
