V središču prestolnice na Poljanski cesti so v četrtek uradno odprli Center za brezdomne, ki je začel delovati že prvega septembra. Izvajanje programa je namreč v začetku septembra prevzelo Društvo Kralji ulice. S tem se je končalo tudi več desetletij dolgo obdobje, ko je zavetišče na tej lokaciji delovalo pod okriljem ljubljanskega centra za socialno delo. Koliko brezdomnih bo dobilo namestitev v sodobnem objektu in kako bodo trajno rešili problem brezdomnih oseb v glavnem mestu?
Novi, prvi tovrstni center za brezdomne osebe v državi je zgradila družba VG5, s katero je občinski stanovanjski sklad (JSS MOL) pogodbo sklenil 22. aprila lani. Gradbena dela so se začela v začetku maja lani, konec leta 2024 pa so odstranili dotrajane objekte starega zavetišča. Center so tako zgradili v dobrem letu dni.
Stari prostori so bili že dalj časa dotrajani in za sodobno izvajanje programa neprimerni.
Vrednost gradbenih del je bila po izvedenem javnem naročilu precej višja od prvotnih ocen MOL. Februarja lani je bila namreč ocenjena na 3,8 milijona evrov (z DDV), občinski sklad pa je kasneje pogodbo z VG5 sklenil v višini 5,1 milijona evrov (z DDV).
Na Poljanski cesti ima organizirana pomoč ljudem brez strehe nad glavo dolgo zgodovino. Program se je razvil iz razdeljevalnice hrane, ki je začela delovati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, pozneje pa je tam nastalo prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji.
Stari prostori so bili že dalj časa dotrajani in za sodobno izvajanje programa neprimerni, zato se je občina odločila za rušitev in novogradnjo. Nova stavba, ki je zasnovana kot atrijski stolpič, ima pet etaž in združuje več različnih oblik pomoči, obdana pa je z visoko ograjo.
Jeseni 2024 je bilo v glavnem mestu brez strehe nad glavo 426 ljudi. Starost oseb, ki spijo na ulici, se pri večini giblje med 30 in 49 leti. FOTO: Leon Vidic
V pritličju so prostori za dnevne uporabnike, razdeljevanje hrane, osebno higieno, svetovanje in skupinske dejavnosti. Med drugim je na voljo jedilnica za 48 oseb, urejeni so tuši in sanitarije ter prostori za zaposlene. V višjih nadstropjih pa so prenočišča in bivalne enote s skupnimi kuhinjami. Center tako ni zasnovan zgolj kot klasično zavetišče, temveč kot prostor, v katerem naj bi ljudje brez doma na enem mestu dobili osnovno oskrbo, začasno nastanitev ter socialno in strokovno podporo.
Spomladi še ni bilo znano, kdo bo v novem centru izvajal program. Bojan Kuljanac iz Društva Kralji ulice je aprila povedal, da se bo društvo prijavilo na občinski razpis, vendar takrat odločitev še ni bila sprejeta.
Od začetka meseca program tudi uradno izvajajo Kralji ulice. Dan pred tem je namreč prenehal delovati dotedanji program Zavetišča za brezdomce Ljubljana, ki ga je vodil ljubljanski center za socialno delo. Selitev v nove prostore prinaša precej boljše razmere tako za uporabnike kot za zaposlene, vendar sama nova stavba ne rešuje vprašanja brezdomstva v prestolnici.
Potrebe presegajo zmogljivosti
Prvo mednarodno primerljivo štetje brezdomstva v Ljubljani jeseni pred dvema letoma (uradni podatki so bili znani lani poleti) je namreč pokazalo, da je bilo v mestu takrat evidentiranih 426 ljudi z izkušnjo brezdomstva. Med njimi jih je 78 spalo neposredno na ulici, 106 pa v nekonvencionalnih bivališčih, denimo v zapuščenih stavbah, garažah ali improviziranih zatočiščih.
Ljubljanski župan Zoran Janković si je med slovesnim odprtjem skupaj z brezdomci postregel s kosilom. FOTO: Matej Družnik
Že med gradnjo centra je bilo zato jasno, da nastanitvene zmogljivosti ne bodo zadoščale za vse, ki potrebujejo varno bivališče. Nova stavba pomeni pomembno izboljšanje infrastrukture in kakovosti obravnave, ne pomeni pa rešitve širšega problema brezdomstva v prestolnici.
Strokovne organizacije sicer že vrsto let opozarjajo, da je pri dolgotrajnem brezdomstvu ključna predvsem dostopnost trajnejših stanovanjskih rešitev. Eden od uveljavljenih pristopov je model »najprej stanovanje«, po katerem je stabilna nastanitev izhodišče, ne pa končni rezultat socialne obravnave.
Odprtje novega centra na Poljanski cesti tako zaključuje gradbeni del projekta. A se pri tem odpira precej širše vprašanje: ali bo Ljubljana ob sodobnejšem zavetišču zagotovila tudi dovolj trajnih stanovanjskih rešitev za ljudi, ki brez lastnega doma na ulici oziroma v zapuščenih objektih živijo mesece ali leta.
