Zaposleni SNG Drama Ljubljana so danes, na 705. dan svojega delovanja na začasni lokaciji na Litostrojski 56, pred propadajočo stavbo na Erjavčevi sklicali novinarsko konferenco. V skladu s predvideno časovnico bi morala biti obnovitvena dela v sklepni fazi, vendar se zaradi zapletov s pridobitvijo gradbenega dovoljenja sploh še niso začela. Z zborom so opozorili na situacijo in predstavili repertoar prihajajoče sezone. Zvečer bodo tam uprizorili Cankarjevo dramo Za narodov blagor.
Pred približno dvema letoma je igralski ansambel Drame odigral zadnje predstave v historični stavbi, med preseljevanjem inventarja in pred zaprtjem so še izvedli nekaj vodenih ogledov za obiskovalce. Slovo od Erjavčeve je bilo takrat tako zanje kot za občinstvo dolgo in težko, obenem pa polno upanja. Od tega je ostala le še negotovost – zato so tako poimenovali tudi prihajajočo sezono.
Poročilo za ministrstvo in javnost
Odkar so razseljeni, so sicer odigrali 477 predstav za 81.000 obiskovalcev; 43-krat so gostovali po Sloveniji in drugod, gostili 18 predstav domačih in tujih gledališč in izvedli 178 drugih dogodkov. »Trenutno dela v Drami stojijo, hiša je zaprta, nekaj malih prostorov uporabljamo za skladišče. Ne dogaja se nič. V pogovorih z ljudmi ugotavljam, da ne razumejo, da dela v resnici stojijo. Tudi pogovori o dovoljenjih za gradnjo stojijo. Vsi smo v fazi negotovosti in čakanja, in kar čakamo in čakamo,« je v uvodu povedala ravnateljica Ivana Djilas, ki je položaj nastopila decembra, po odstopu predhodnice Vesne Jurca Tadel. Ta je bila skupaj z drugimi nekdanjimi ravnatelji in projektanti med povabljenimi na zbor pred Dramo, da bi, kot je poudarila Djilasova, stopili skupaj in povedali, da projekt prenove traja že trideset let ter se »ne začne ne z enim ministrom ne z eno ravnateljico ali ravnateljem«.
»Vsi smo v fazi negotovosti in čakanja, in kar čakamo in čakamo,« je v uvodu povedala ravnateljica SNG Drama Ljubljana Ivana Djilas. FOTO: Dejan Javornik
V času ravnateljevanja Igorja Samoborja, ki je Dramo vodil v obdobju 2013–2021, se je, denimo, zamenjalo kar sedem ministrov za kulturo. »To pomeni, da je resnost slovenske politike, kar se tiče kulture in gledališča pri nas, na najnižji možni točki,« je poudaril in dodal, da se je srečal z vsakim od njih. Kot je povedal, večjih rešitev, kot so menjave oken, strehe ipd., niso izvajali, ker za to ni bilo denarja oziroma so jim obljubljali celovito prenovo. Podporo je našel pri ministru Urošu Grilcu, naposled pa je odstopil zaradi nedelovanja Vaska Simonitija, ki je projekt prenove zaustavil. Odtlej kljub prizadevanju ministrice v odhajanju Aste Vrečko večjih premikov ni bilo – razen tega, da stavba zdaj sameva in propada izpraznjena, institucija pa po zmožnostih deluje naprej, a v negotovosti.
Zato so v Drami pripravili dokument, na kratko poimenovan ABC Drama. Kot so zapisali, je njegov namen financerju, ministrstvu za kulturo, in širši javnosti »jasno predstaviti dosedanje vsebinske in finančne aktivnosti projekta prenove SNG Drama Ljubljana ter utemeljiti, zakaj je nadaljevanje po varianti A, kar pomeni celostno prenovo, v danih okoliščinah najbolj racionalna in izvedljiva odločitev«. Opcija, katere začetki segajo v leto 2013, je po njihovem edina, »ki v razumnem roku zagotavlja funkcionalne ustrezne prostore in hkrati ohranja največ uporabnosti že izvedenih aktivnosti (dokumentacija, raziskave, postopki)«. Pri tem predlagajo naslednje korake: odločitev ministrstva za nadaljevanje po A; prevzem upravljanja za čas obnove in predvidoma pooblastilo SNG, dogovor z etažnimi lastniki Nemške hiše; pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ključnih javnih naročil.
Varianta B pri tem preigrava prenovo obstoječe stavbe, C pa projekt nove lokacije. »Bilo bi nujno, da se v mnenjih ne delimo, ampak stopimo naprej in delo nadaljujemo odgovorno,« je ob tem na Zboru za Dramo dejala Ivana Djilas. Podatki v dokumentu so izhodišče za javno razpravo. »Vsaka odločitev za sabo potegne finančne, časovne in energetske posledice. Rada bi samo, da se začnemo pogovarjati o dejstvih,« je še sklenila.
ℹ V novi, tretji sezoni »v eksilu«, torej sezoni 2026/2027, so tako za Veliki oder kot za Malo Dramo napovedali pet premier: Iranska konferenca, Letoviška trilogija, Changes, SVN, Češnjev vrt ter Nam se to ne more zgodit, Sto nas je, Moj svet izginja počasi, Stoli, Sizif. Poleg tega bodo v Mali Drami v koprodukciji z AGRFT uprizorili še dramatizacijo romana Ivana pred morjem Veronike Simoniti, magistrsko delo režiserke Lucije Trobec in dramaturginje Lune Pentek.
