
Galerija

LJUBLJANA – Naslednja zgodba je le še ena v vrsti, ki dokazuje, da se slovenski mestni redarji obnašajo kot šerifi. In kadar so ti na svojem bojnem pohodu, za nameček pa še v najboljši formi, tedaj pajki, lisice in položnice kar frčijo po zraku. Nihče jim ne more nič. Preverjeno: ko so v polni formi, postane celo velika Rusija nebogljena, nepomembna in majhna.
Če bi namreč ruski premier Vladimir Putin, ki je 22. marca letos prišel na prijateljski obisk v Slovenijo, slišal, kaj so tedaj ljubljanski redarji govorili o njegovi državi, bi najbrž krepko premislil, ali je to podalpsko državico sploh vredno obiskati. Kaj se je sploh zgodilo?
Redarska ofenziva
Vojko Zarnik iz Kranja, ki zadnjih sedem let sicer vozi mini avtobus, šleper, kot pravi, pa že vse od leta 1974, je za rusko veleposlaništvo med 15. in 24. marcem prevažal rusko delegacijo od hotela Lev do Brda in obratno. »Uradno je šlo za tehnično varovanje gospoda Putina,« je pojasnil Zarnik, ki je torej prevažal Putinove varnostnike. Tudi tisti dan, 18. marca, je moral biti ob pol devetih zvečer pred omenjenim hotelom, kjer je čakal pomembno delegacijo, še več, čakal jih je v spremstvu diplomatskega vozila. Vse je imel urejeno, slovenska zastavica je plapolala na njegovem avtobusu, od slovenskega protokola je imel ustrezne in ožigosane listine, vse je bilo primerno označeno, imel je tudi priporočila, dovolilnice in oznake ruske strani.»Ob pol devetih sem jih točno na tem mestu čakal,« nam je pripovedoval tik pred vhodom v hotel. Okrog je bilo vse zasedeno. Ravno se je začelo bliskati, pripravljalo se je k dežju. Zarnik je bil nekoliko živčen, normalno, tako pomembne zasedbe človek ne čaka in ne prevaža vsak dan. Niti predstavljal pa si ni, da se bo vse skupaj prelevilo v pravo nočno moro, ki ga bo še kako močno udarila po denarnici.
VEČ V TISKANI IZDAJI: »Gospod redar, jaz nisem prišel parkirat, jaz sem prišel po ljudi!«