Slovenci o Jankovićevi prepovedi trubačev: »Ne gre toliko za nestrpnost, le radi bi bili bolj podobni Evropi kot Balkanu«

»Pravilno je, da se v javnih prostorih, še posebej v prazničnem času, spoštuje slovenska tradicija in kulturna identiteta. Ljubljana je naša prestolnica in kot taka mora odražati vrednote in običaje, ki so del naše zgodovine in narodnega izročila. Spontani nastopi, ki ne sodijo v kontekst slovenskih prazničnih običajev, lahko zameglijo kulturni okvir in motijo tisto, kar je tradicionalno in povezano z našim prazničnim izročilom. Prepoved trubačev v tem okviru je smiselna in ustrezna, saj gre za uveljavitev pravil, ki ščitijo našo kulturno dediščino in zagotavljajo, da praznični program resnično odraža slovensko identiteto. Gre za spoštovanje državne in kulturne tradicije, ne za omejevanje glasbe kot take. Ulični nastopi so lahko povsod drugje, kjer ne posegajo v kulturni okvir prazničnega dogajanja. Slovenija je suverena država in upravičeno ima pravico določati, kaj odraža našo identiteto, še posebej v javnih prostorih.«

»Res da je polovica Ljubljane srbske, z županom vred, ampak to mesto je glavno mesto Slovenije in naj se ljudje, ki vodijo to mesto tako tudi obnašajo. Naj imajo Srbi, Bosanci in Albanci svoje krš žurke v zaprtih prostorih, na javnih krajih, pa izključno Slovensko, Evropsko ali Ameriško-angleško glasbo. Izjema je lahko kakšen hrvaški bend, a le v kolikor gre za vzajemno izmenjavo med državami EU. To pomeni, če slovenskih skupin ni na hrvaškem, tudi Hrvati ne bodi pobirali našega davkoplačevalskega denarja. Kot sem že napisal, naj igrajo v zaprtih prostorih za privat denar, ne pa na ulicah naših mest, ker jaz kot Slovenec si želim v Zagreb, Beogradu in Dunaju počutiti kot tujec, turist, v Ljubljani pa kot domačin. Sedaj je pa bolj slovensko vzdušje na Adventu v Zagrebu ali Celovcu, kot v Ljubljani.«

Kar nekaj ljudi tudi preprosto pogreša klasično božično eleganco, ki jo odsevajo bolj urbana evropska mesta.

»V Trstu na glavnem trgu - Strausovi valčki, božično vzdušje. V Salzburgu enako, na Dunaju, godba igra božično glasbo, božično vzdušje. Bolzano, povsod božična glasba, diši po kuhanem vinu, cimetu, peki 'dimnikov', itd.«

»V Ljubljani pa po Čopovi težijo trubači s srbsko glasbo. Težijo, ker se jih ljudje izogibajo. Ni božičnega vzdušja, le balkan scena.«

»Trubači ne sodijo na ljubljanske ulice pač pa v avtentičen kraj Gučo. Lahko bi kdaj organizirali "koncert" v kakšni dvorani tudi v Ljubljani, ampak to ni božična glasba za na ljubljanske ulice, basta!«

»Pravilno je, da se v javnih prostorih, še posebej v prazničnem času, spoštuje slovenska tradicija in kulturna identiteta. Ljubljana je naša prestolnica in kot taka mora odražati vrednote in običaje, ki so del naše zgodovine in narodnega izročila. Spontani nastopi, ki ne sodijo v kontekst slovenskih prazničnih običajev, lahko zameglijo kulturni okvir in motijo tisto, kar je tradicionalno in povezano z našim prazničnim izročilom. Prepoved trubačev v tem okviru je smiselna in ustrezna, saj gre za uveljavitev pravil, ki ščitijo našo kulturno dediščino in zagotavljajo, da praznični program resnično odraža slovensko identiteto. Gre za spoštovanje državne in kulturne tradicije, ne za omejevanje glasbe kot take. Ulični nastopi so lahko povsod drugje, kjer ne posegajo v kulturni okvir prazničnega dogajanja. Slovenija je suverena država in upravičeno ima pravico določati, kaj odraža našo identiteto, še posebej v javnih prostorih.«

»Res da je polovica Ljubljane srbske, z županom vred, ampak to mesto je glavno mesto Slovenije in naj se ljudje, ki vodijo to mesto tako tudi obnašajo. Naj imajo Srbi, Bosanci in Albanci svoje krš žurke v zaprtih prostorih, na javnih krajih, pa izključno Slovensko, Evropsko ali Ameriško-angleško glasbo. Izjema je lahko kakšen hrvaški bend, a le v kolikor gre za vzajemno izmenjavo med državami EU. To pomeni, če slovenskih skupin ni na hrvaškem, tudi Hrvati ne bodi pobirali našega davkoplačevalskega denarja. Kot sem že napisal, naj igrajo v zaprtih prostorih za privat denar, ne pa na ulicah naših mest, ker jaz kot Slovenec si želim v Zagreb, Beogradu in Dunaju počutiti kot tujec, turist, v Ljubljani pa kot domačin. Sedaj je pa bolj slovensko vzdušje na Adventu v Zagrebu ali Celovcu, kot v Ljubljani.«

Kar nekaj ljudi tudi preprosto pogreša klasično božično eleganco, ki jo odsevajo bolj urbana evropska mesta.

»V Trstu na glavnem trgu - Strausovi valčki, božično vzdušje. V Salzburgu enako, na Dunaju, godba igra božično glasbo, božično vzdušje. Bolzano, povsod božična glasba, diši po kuhanem vinu, cimetu, peki 'dimnikov', itd.«

»V Ljubljani pa po Čopovi težijo trubači s srbsko glasbo. Težijo, ker se jih ljudje izogibajo. Ni božičnega vzdušja, le balkan scena.«

»Trubači ne sodijo na ljubljanske ulice pač pa v avtentičen kraj Gučo. Lahko bi kdaj organizirali "koncert" v kakšni dvorani tudi v Ljubljani, ampak to ni božična glasba za na ljubljanske ulice, basta!«