Ljudska pesem še vedno diha s skupnostjo

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je bil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobij – tako geografskih kot simbolnih. Obrobje so predstavili kot prostor, kjer ljudska glasba ohranja stik z izvorom, a se hkrati nenehno spreminja v dialogu z okoljem, zgodovino in družbo. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino.

Predstavili so se člani društva Folk Slovenija ter gostje z različnih koncev slovenskega kulturnega prostora. Pevke Dečve, domačinke iz Stražišča, ki v sklopu Folklorne skupine Sava Kranj delujejo že 27 let, so zapele pesmi iz Prekmurja, Bele krajine in Rezije. Skupina EtnoPot je občinstvo popeljala skozi pesmi iz Beneške Slovenije, Prekmurja in Koroške, pevke ljudskih pesmi Cintare pa so predstavile ljubezenske pesmi iz Porabja, slovenske Istre in Ukev v Kanalski dolini.

Skupina Katice je izvedla pesmi iz Čičarije.

Stara glasbila

Pevka Ljoba Jenče je zapela dve sveti ljudski pesmi, ki se danes redko izvajata in sta tako rekoč potisnjeni na obrobje sodobne glasbene prakse. Gostje večera, skupina Rezjanab sasiedi iz Tolmina, so zaigrali in zapeli ljudske pesmi z zahodnega roba slovenskega prostora in iz Benečije. Ime skupine sicer izhaja iz hišnega imena pr' Rezjanu in ne iz Rezije; njihova posebnost je, da igrajo na stara glasbila, nekatera štejejo tudi več kot sto let.

Skupina Dečve deluje že 27 let.

Z nežnim, a izraznim zvokom pojoče žage je Tomaž Podobnikar povezal dve prekmurski pesmi, Zreilo je žito in Ne orji, ne sejaj. Skupina Rožančevi fantjiči je zapela in zaigrala manj znane pesmi iz Trsta, Rezije in Koroške, ženska vokalna skupina Katice pa je izvedla pesmi iz Čičarije, Prekmurja in Rezije. Za konec je nastopila skupina Vruja, ki je predstavila vokalno in instrumentalno dediščino treh narodov istrskega polotoka – Slovencev, Hrvatov in Italijanov – ter preplet njihove glasbene tradicije.

Koncert, ki je do zadnjega kotička napolnil dvorano, se je sklenil z dvema skupnima pesmima nastopajočih, pri katerih se jim je s petjem pridružilo tudi občinstvo. Dogodek je še enkrat pokazal, da ljudska glasba, četudi na obrobjih, ostaja živ prostor skupnosti, spomina in ustvarjalnosti.