Vlada je potrdila predlog dolgo pričakovanega zakona o specializiranih organih, ki prinaša korenito prenovo slovenskega pravosodnega 'ekosistema'. Ključni novosti sta preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v nov tožilski organ »Skok« ter ustanovitev povsem novega Specializiranega sodišča RS, ki bosta namenjena izključno pregonu korupcije in organiziranega kriminala.
Na tiskovni konferenci sta projekt podrobneje predstavila predsednik stranke Demokrati Anže Logar in minister za pravosodje Mihael Zupančič. Kot sta poudarila, je bil zakon pripravljen v strogi tajnosti z namenom, da se prepreči medijski pomp, ki bi lahko onemogočil pripravo optimalnih rešitev.
»Uvajamo ekosistem uspešnega in učinkovitega pregona«
Anže Logar je uvodoma poudaril, da Demokrati s tem izpolnjujejo svojo glavno predvolilno obljubo, ki je postala tudi del koalicijske zaveze. Po njegovih besedah so bili dosedanji ukrepi morda dobronamerni, a niso bili celoviti. Z novim zakonom vlada celotni verigi organov podeljuje jasne pristojnosti za doseganje rezultatov.
Logar je bil oster do dosedanje prakse dolgotrajnih postopkov in izpostavil konkretne anomalije sistema: »Z uveljavitvijo skoka ne bomo več tri leta čakali, ali še več, da se bo dokončno preiskalo kaznivo dejanje ali pa odgovornost belih ovratnikov, torej funkcionarjev in tistih, ki upravljajo z javnimi pooblastili. Zato, da ko bo neka oddaja razgalila koruptivna dejanja, ne bomo nemo opazovali, kdaj bodo organi pregona začeli hišne preiskave.«
Na novinarski konferenci sta sodelovala minister za pravosodje Mihael Zupančič in Anže Logar. FOTO: Leon Vidic/delo
Dodal je, da se s tem zakonom končuje obdobje, ko so se sodniki zaradi preobremenjenosti z drugimi zadevami izgovarjali in po dve leti pustili primere nedotaknjene. Ker zakon posega tudi v zakon o kazenskem postopku z uvedbo tožilske preiskave po vzoru evropskega tožilstva, Logar pričakuje močan odpor tistih, ki jim ustreza trenutni status quo.
Konec delovanja v »silosih« in prehod na čisto linijo
Pravosodni minister Mihael Zupančič je pojasnil, da sedanji sistem deluje preveč razdrobljeno. Prejšnji katalogi kaznivih dejanj med SDT in Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) niso bili usklajeni, kar je omogočalo, da je NPU določene preiskave lahko zavrnil. Nov zakon vzpostavlja jasno in neposredno linijo sodelovanja od NPU, preko Skoka, do specializiranega sodišča.
Zupančič je izpostavil ukinitev dosedanjih štirih specializiranih oddelkov na višjih sodiščih, ki so povzročali neenotno sodno prakso, sodniki pa so bili pogosto razpeti med odmevnimi primeri in rednimi kazenskimi zadevami. »Sodniki, ki bodo delovali v specializiranem sodišču, bodo 24 ur, figurativno, delali samo na najtežjih primerih, se pravi korupcije in organiziranega kriminala, in s tem imamo tudi zagotovljeno boljšo sodno prakso.«
Zupančič je postregel z osupljivo finančno oceno škode. FOTO: Leon Vidic/delo
Sodišče bo imelo sedež v Ljubljani, zaradi decentralizacije pa bo pritožbeno sodišče v Mariboru, ki se je statistično izkazalo za zelo učinkovitega pri reševanju najtežjih zadev. Postopki se bodo bistveno skrajšali tudi zaradi odprave sodne preiskave, saj jo bo nadomestila tožilska preiskava. Medtem ko klasična sodna preiskava v težjih primerih traja okoli 16 mesecev, je cilj novega sistema ta čas drastično oklestiti. Vlogo bo spremenil tudi minister za pravosodje, ki pri imenovanju tožilcev v Skok ne bo več le »pismonoša«, ampak bo s seznama Državnotožilskega sveta sam določil vrstni red predlogov za vlado, s čimer prevzema večjo odgovornost.
Finančna krvavitev države in zadnje spremembe zakona
Minister je postopno prenovo argumentiral s skrb vzbujajočo statistiko: nerešene najtežje zadeve so v zadnjih letih porasle za 10 odstotkov, gospodarska kriminaliteta pa po letu 2022 predstavlja skoraj 17 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Zupančič je postregel z osupljivo finančno oceno škode: »V Sloveniji vsako leto korupcija in organizirani kriminal staneta 3,5 milijarde evrov. Kar pomeni, da Slovenija vsak mesec krvavi, če lahko tako rečem, za 300 milijonov. 300 milijonov, ki ne gredo v BDP.«
Tik pred potrditvijo na seji vlade je minister v predlog vnesel še dve manjši vsebinski spremembi. V katalog kaznivih dejanj Skoka so dodatno uvrstili pranje denarja. Nasprotno pa so iz pristojnosti Skoka izvzeli kvalificirane poslovne goljufije do vrednosti 50.000 evrov. Ker je teh primerov med 700 in 800 letno, bi namreč preobremenili nov organ, zato jih bo še naprej obravnavalo redno tožilstvo.
Zakon bo šel v parlamentarno proceduro jeseni po nujnem postopku. Čeprav na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pozdravljajo jasno ločitev preventivnega sistema od pregona, pa so prve ocene s tožilske strani precej zadržane. Na tožilstvu namreč menijo, da rešitve ne bodo prispevale k večji učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo, da bi predlagane spremembe lahko oslabile avtonomijo državnega tožilstva.
