Logopedinja Meta Dolinar o tem, zakaj imajo otroci vse več govorno-jezikovnih motenj

Govorno-jezikovne motnje med slovenskimi otroki v zadnjem desetletju naraščajo. Vzroki za to so po navedbah strokovnjakov večplastni in medsebojno prepleteni, med pomembnimi dejavniki pa sta tudi povečana raba zaslonov in manj kakovostna komunikacija v družini. Število osnovnošolcev z odločbo o usmeritvi zaradi govorno-jezikovnih motenj se je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino pred desetimi leti gibalo okoli tisoč, konec septembra v minulem šolskem letu pa je bilo takšnih učencev 2577.

Tudi v predšolskem obdobju raziskave kažejo, da ima govorno-jezikovne težave 30 odstotkov otrok, starih med tri in šest let, med njimi pa jih več kot polovica ne obiskuje logopeda, je za STA pojasnila podpredsednica Društva svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju Tina Rezar.

Ključna sta aktivno poslušanje in govorjenje

Omenjeno zvišanje pri osnovnošolcih po pojasnilu zavoda za šolstvo ni povezano z vse večjim deležem otrok tujcev, katerih materni jezik ni slovenščina, saj med otroke z govorno-jezikovnimi motnjami ne uvrščajo tistih, ki so dvo- ali večjezični in pri katerih se odstopanja na področju govorno-jezikovnega razumevanja in izražanja pojavljajo le v razumevanju in uporabi enega jezika. Pač pa je Rezar med vzroki za porast govorno-jezikovnih težav navedla spremenjen življenjski slog, spremembe v prehrani, zdravstvene dejavnike in tudi nepremišljeno rabo zaslonov.

Tudi logopedinja Meta Dolinar je za STA navedla, da so vzroki za porast težav večplastni in medsebojno prepleteni. Na eni strani so zdravstveni in nevrološki dejavniki, saj imajo nekateri otroci govorno-jezikovne motnje zaradi organskih, dednih oz. nevroloških vzrokov. Predšolski otroci so pogosto prehlajeni in zaradi tega lahko določeno obdobje naglušni, lahko imajo povečano žrelnico in mandlje ... 

Na drugi strani pa so okoljski dejavniki, med katerimi sta tudi povečana raba zaslonov in manj kakovostna komunikacija v družini. »Govorno-jezikovni razvoj se razvija skozi aktivno poslušanje in govorjenje, ne pasivno gledanje,« poudarja Dolinar. Logopedi zato odsvetujejo rabo zaslonov pred drugim letom starosti, nato pa njihovo postopno uvajanje, denimo pol ure na dan, in sicer vsebine, ki so koristne za otroka.

Kot pomembno je izpostavila tudi kakovostno komunikacijo v družini ter veliko igre in socialnih stikov z vrstniki. FOTO: Gpointstudio Getty Images

Dolinar je opozorila tudi, da neustrezna raba zaslonov, ko so otrokovi možgani izpostavljeni preveč dražljajem, tudi sicer negativno vpliva na razvoj otroka, saj vpliva na njegovo pozornost in koncentracijo. »Brez pozornosti in koncentracije pa ni učenja na splošno, ne samo učenja govora in jezika,« je dodala. Med ekstremnimi primeri, ki jih je obravnavala, je omenila petletnika, ki je imel še stekleničko in dudo, šestletnico, ki je bila osem ur na dan na zaslonih, pa tudi štiri- in petletnike, ki nič ne govorijo.

Kot pomembno je izpostavila tudi kakovostno komunikacijo v družini ter veliko igre in socialnih stikov z vrstniki. »Hiter tempo življenja in prezaposlenost staršev pomeni manj priložnosti za pogovor z otrokom,« je opozorila. Za razvoj jezika je po njenih navedbah ključna tudi igra, predvsem domišljijska in simbolna igra ter igra vlog.

Pomembno je preventivno delovanje

Pomanjkanje skupnega prebiranja knjig, igre, petja pesmic, pogovora po njenih navedbah vpliva na slabše besedišče in šibkejše jezikovno razumevanje. Staršem zato priporoča, da se z otrokom veliko pogovarjajo in v dnevno rutino vključijo branje pesmic in pravljic, in to že od rojstva. Zelo pomembna je namreč že zgodnja komunikacija z dojenčkom, nasmeh, mimika obraza in geste, je dodala Dolinar.

V Sloveniji je po njenih navedbah glede na potrebe premalo logopedov, zaradi česar so ti preobremenjeni, pereč problem pa so tudi dolge čakalne vrste za logopeda, ki so ponekod daljše od dveh let. Zato je po njenem mnenju treba čim bolj ozaveščati javnost o pomenu preventivnega delovanja in zgodnjega prepoznavanja težav.