Lovše prepisal delnice, s sestro ne govorita več

LJUBLJANA – Tožbe med partnerji niso lahka odločitev, še občutljivejši pa so spori med sorodniki, sploh če gre za premoženjska vprašanja. Za razumevanje finančnega bistva tožbe, ki jo je Barbara Lovše Sodnik sprožila 21. decembra 2011 na Britanskih Deviških otokih proti bratu Tomažu Lovšetu in Findale Enterprisesu, je treba najprej razložiti tržni položaj tega offshore podjetja. Toženi je prek podjetja akumuliral več deset milijonov evrov, potem ko je hrvaški Diners prodal dunajski banki. Naj spomnimo, da je bila aprila 2007 objavljena novica, da je Erste Bank der österreichischen Sparkassen prevzela 100 odstotkov delnic hrvaškega Diners Cluba Adriatic, d. d., in da je končna kupo-prodajna cena znašala 149,6 milijona evrov. Z zneskom od prodaje te največje kartične hiše na Hrvaškem so prišli na plan dotakratni lastniki: Tomaž Lovše, zagrebški odvetnik Marijan Hanžeković in dotakratni direktor Žarko Kraljević, ki mu je ostala dosmrtna funkcija častnega predsednika. Zanimivo, v nadzorni odbor je bil imenovan zagrebški odvetnik Marijan Kostrenčić, ki je bil prej zunanji svetovalec pri prodaji hrvaškega Dinersa Avstrijcem. Kostrenčić je ob Hanžekoviću na vrhu lestvice najpremožnejših hrvaških odvetnikov, poleg številnih nepremičnin in delnic v domovini ima tudi premoženje na Dunaju. Obenem je svetovalec avstrijske založniške hiše Styria, ki ima na Hrvaškem dva časnika, televizijo in vrsto drugih tiskanih izdaj. Iz takratne uprave Dinersa je v novo vstopila Marija Radonić, tretja članica Ana Hanžeković Čorak pa je odšla v očetovo odvetniško pisarno.

Treba je poudariti, da so v letu pred prevzemom prihodki Dinersa znašali približno 44,2 milijona evrov, dobiček 6,8 milijona, kapital 32 milijonov, skupna aktiva pa 165,7 milijona evrov. Takratni lastniki so očitno zavohali odlično priložnost za prodajo. Sicer pa je bil hrvaški Diners vse do 2003. pod večinskim lastništvom Žarka Kraljevića, ta je podjetje prevzel 1999. s hipotekarnim kreditom Zagrebačke banke od takratnega lastnika franšize, slovite hrvaške turistične agencije Generalturist. Kredit so mu odobrili 1998., zanj je založil 46.071 rednih delnic Dinersa, vsaka nominalne vrednosti 100. Nikoli se ni razjasnilo, ali je Kraljević nadzoroval tudi drugo offshore podjetje, prek katerega je držal deleže v tej zlati kartični jami. Zanesljivi viri trdijo, da je Findale Enterprises lastniško v celoti nadzoroval vse do 2003., ko ga je prodal Lovšetu. To podjetje je bilo ustanovljeno v irskem Dublinu 1991., poslovanje pa je bilo potem preneseno na Britanske Deviške otoke. Prek drugega offshore podjetja, Prominter Ltd., je imel preko 10 odstotkov deležev do poletja 2003, ko jih je prodal Lovšetu in Hanžekoviću. Kraljevićevo bogastvo na Hrvaškem je bilo ocenjeno na 100 milijonov evrov, samo od dividend v Dinersu naj bi pobiral milijon evrov na leto. Vse do smrti 2008., v 81. letu, pa naj bi živel hedonistično, razsipniško in razuzdano. Neznanka ostaja, kje sta se spoznala Kraljević in zdajšnji predsednik Smučarske zveze Slovenije, saj je bil prav ta stik očitno usoden za Lovšetov vzpon. Odgovora na to vprašanje ali ni vedel ali pa ga ni hotel zaupati Branko Brane Hohnec, nekdanji direktor slovenskega Dinersa, ki je takrat lastniško spadal pod hrvaški Diners. Njegova dva odločna ne sta bila edini odziv na vprašanje, ali je bil Kraljević edini lastnik Prominterja Ltd. Po njegovi smrti 2008. je kot strela z jasnega odjeknila novica o izginotju kar štiridesetih milijonov evrov, ki da jih zakonski dediči obupano iščejo, no, lov na zaklad je kaj hitro javno demantiral vnuk Vladislav Borna Korejzl, ki sicer gradi največje nakupovalno središče v Istri Histria Mall blizu Poreča, naredil konec špekulacijam.

Že večkrat je bilo omenjeno, da so na prodajo Dinersa vplivali tudi slabi odnosi med tremi lastniki. Diners Club International naj bi lastnikom hrvaške franšize takrat sporočil, naj se izognejo javnim škandalom, ki bi lahko škodovali znamki, in raje prodajo svoje delnice, če se resnično ne morejo sporazumeti. Vse do Kraljevićeve prodaje Findale Enterprisesa Lovšetu je funkcijo direktorja v tem podjetju opravljal Luksemburžan Johannes Estermann z naslovom v švicarskem Nusshofu. Zakaj so vse te podrobnosti pomembne? Nekdanjemu lastniku Findala je bilo očitno pomembno, kakor tudi njegovemu nasledniku Lovšetu, da posluje izključno v davčnih oazah in se izogne visokim davkom. Zato je verjetno Lovše registriral istoimensko podjetje tudi v Luksemburgu. Ko smo se septembra 2011 z njim pogovarjali o nakupu luksuzne vile v Naplesu na Floridi za 14 milijonov dolarjev, nam je potrdil, da je Findale Enterprises BV na Britanskih Deviških otokih kupil 2003. Prek tega podjetja je postal tudi lastnik Diners Cluba Slovenija, ki ga je zadržal po svojim nadzorom tudi po prodaji hrvaškega Dinersa. V javnosti se je ugibalo, ali mu je denar od te prodaje omogočil nakup italijanskega Dinersa, ki ga upravlja ravno tako prek tega offshore podjetja. Pojavil se je tudi podatek, da sta bila od 2003. pa vse do konca 2010. Tomaž in Barbara skupaj lastnika Findale Enterprisesa, potem pa naj bi Lovše prenosljive delnice podjetja prepisal na svoje ime, s sestro pa naj sploh ne bi hotel več spregovoriti o lastništvu. Če to drži, ji očitno ni preostalo drugega, kakor da poišče pravico v deželi, pod jurisdikcijo katere je bilo podjetje tudi ustanovljeno.

Ne glede na izid bo epilog tožbe nedvomno deloval eksplozivno. Ostal je le še spomin na srečne dni, denimo na Dinersovo zabavo 2006., ko so brat in sestra Lovše ter Kraljević pozirali z Naomi Campbell, Andy McDowell, Paolom Coehlom in Taro Reid, plačanimi za udeležbo. Na dan bi lahko prišle finančne skrivnosti ne le toženega Lovšeta, temveč tudi druge transakcije, ki bi lahko pretresle elito na obeh straneh schengna, nervozo pa je potrdil tudi odziv na vprašanja, ki smo jih naslovili na različne konce. Odgovor smo dobili iz uprave Erste banke v Zagrebu, novega lastnika Dinersa, ki zdaj deluje pod imenom Erste Card Club. Sporočili so: »V Erste Club ni potrebe, da komentiramo kakršne koli sodne procese proti nekdanjim lastnikom. Glede prodaje Diners Cluba Adriatic pa lahko potrdimo, da je postopek z Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG potekal v skladu z zakonom in transparentno.« Kraljevićev vnuk je zgolj pojasnil, da je bil Prominter 2006. prodan Hanžekoviću in Lovšetu. Vprašanje, torej, ali tožba zoper nekdanjega solastnika hrvaškega Dinersa prinaša tveganje za razkritje morebitnih netransparentnih poslov iz obdobja prodaje dunajski Erste, so očitno preslišali Marijan Kostrenčić, nekdanja članica uprave Ana Hanžeković Čorak in nekdanja Kraljevićeva tesna sodelavka, pozneje lastnica Generalturista Maja Pećarević, v molk pa se je zavil tudi Tomaž Lovše.