Slovenska klimatologinja za Slovenske novice pojasnila, kaj je krivo za brutalne vročinske valove in uničujoča neurja: »Točno to se nam dogaja zdaj«

V zadnjem obdobju smo priča izjemno burnemu vremenskemu dogajanju, od hudih neurij z lokalnimi poplavami in močnimi vetrovi do pojavov, kot so tornadi. Evropa se hkrati že pred koledarskim začetkom poletja redno sooča z zgodnjimi vročinskimi valovi in temperaturami nad 35 stopinj Celzija. O fizikalnih mehanizmih in vzrokih za te spremembe je za Slovenske novice spregovorila klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete.

Domačinko je v Komendi odpihnilo s terase

Globalno segrevanje je na svetovni ravni že preseglo stopinjo in pol, v Sloveniji pa celo dve stopinji Celzija. Dr. Kajfež Bogataj pojasnjuje: »To je sprožilo fizikalne mehanizme, ki so statistično verjetnost za dogodke, ki so se včasih zgodili 'enkrat na sto let', povečali v nekaterih regijah ne le za nekaj odstotkov, ampak za nekajkrat.« Kot ključni dejavnik pri nastanku silovitih neurij izpostavlja sposobnost ozračja, da zadržuje vlago: »Vsaka stopnja Celzija segrevanja poveča zmožnost ozračja za zadrževanje vlage za približno sedem odstotkov. To ustvarja uničujoč dvojni cikel: toplejši zrak intenzivneje izsušuje tla in povzroča sušo, nato pa to akumulirano vlagi ob kondenzaciji sprosti v obliki ekstremnih, hudourniških nalivov.«

Spremembe se dogajajo tudi v širšem tlorisu gibanja zračnih mas, kjer se zaradi pospešenega segrevanja Arktike zmanjšuje temperaturna razlika med polom in ekvatorjem. Strokovnjakinja opisuje: »Anticikloni obtičijo in prinašajo večtedensko sušo in vročino, ujeti cikloni pa povzročajo večdnevno neprekinjeno deževje na istem mestu. V srednji in južni Evropi pregreto Sredozemlje rojeva uničujoče mediteranske ciklone, ki prinašajo zgodovinske količine padavin nad Alpe in Balkan. Pri poletnih nevihtah se maksimalna hitrost vetra za vsako stopnjo Celzija (1 °C) globalnega segrevanja v povprečju poveča nekaj odstotkov, rušilna moč pa celo do 20 odstotkov. Fizika, ki trdno stoji za ekstremi v naravi, je neizprosna.«

FOTO: Dejan Javornik

Vzroki za zgodnje in izrazite vročinske valove

Zgodnje poletne ekstreme po njenem pojasnilu poganja preplet več specifičnih fizikalnih procesov. Na vprašanje, kaj natančno povzroča visoke temperature že v maju in juniju, sogovornica odgovarja: »Te zgodnje ekstreme poganja preplet nekaj fizikalnih mehanizmov ali bolje rečeno procesov. Prvi je vremenska blokada, ki je zdaj bolj pogosta. Primarni motor vročinskega vala je obstojno in močno območje visokega zračnega tlaka (anticiklon). Drugi proces je dotok izjemno toplega zraka iz Afrike, ki je zdaj bolj verjeten, kakor tudi južni in jugozahodni vetrovi, ki potiskajo vroč zrak iznad Sahare preko Sredozemskega morja.«

Ker se to dogaja pogosteje, pojasnjuje profesorica, se vse skupaj ojači še konec junija, »ko imamo do 15 ur sončnega sevanja na dan, noči pa so prekratke, da bi se podlaga uspela ohladiti«. Točno to se nam dogaja zdaj, dodaja.

Neurja zajela Slovenijo, v občini Sveti Tomaž zaradi podrtih drogov elektrika ubila sedem govedi (FOTO in VIDEO)

Razlika med poletji nekoč in danes

Podnebne spremembe so se v zadnjih tridesetih letih v Sloveniji opazno pospešile, kar močno vpliva na naš spomin in dojemanje poletij v primerjavi s prejšnjimi desetletji. »Zato jih tisti nad 40 let zelo dobro tako vidijo kot čutijo,« razliko utemeljuje Kajfež Bogataj. Izrazito so se spremenile tako zime (brez snega v nižinah, brez ledu na jezerih, bolj deževne) kot poletja. »Naraščanje temperature je poleti izjemno, zato tudi naraščanje tako števila kot jakosti vročinskih valov in pa posledično sprememba nalivov in močnih vetrov,« je še pojasnila profesorica.

Očitno nas torej v prihajajočih letih ohladitev ne čaka, na deževna obdobja z močnimi vetrovi, ki se izmenjujejo z neznosno vročino, pa se bo, kot kaže, treba navaditi. 

Nikamor brez zaščite, pretirano izpostavljanje soncu resno ogrozi zdravje

Ko je zunaj vroče, ne odpirajmo oken: med 10. in 18. uro se vedemo tako, kot deluje hladilnik