Luka Mesec obljubljal možnost krajšega delovnega tedna: kje se je zapletlo?

Nemčija je končala šestmesečni eksperiment s štiridnevnim delovnim tednom, v katerem je sodelovalo 45 podjetij. Rezultati so pokazali tako pozitivne učinke, da se je večina podjetij odločila nadaljevati krajši delovni teden.

Po nastopu aktualne vlade je tudi pri nas oživela ideja o uzakonitvi možnosti 30-urnega delovnega tedna. A kot je kmalu uvidel minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, bo realizacija težak zalogaj. Gospodarstvo namreč meni, da bi tudi prostovoljno skrajšan delovnik povečal kadrovske težave in ogrozil več panog, zagovorniki pa, da se podjetjem vendarle splača, saj prinaša rast produktivnosti in upad bolniških staležev.

Kje se je zapletlo?

Si v Sloveniji sploh še lahko obetamo krajši delovni teden? Kje se je zapletlo, smo preverili na pristojnem ministrstvu. Kot pojasnjujejo, se osemurni delovnik ni spreminjal že stoletje, tehnologija in produktivnost pa sta napredovali eksponentno. »Z novo tehnologijo se je delo izven osemurnega delovnika, prestavilo še v naše spalnice in zasebna življenja - to rešujemo z novo pravico do odklopa,« pravijo pristojni.

Kot dodajajo na ministrstvu za delo, so v noveli Zakona o delovnih razmerjih, kjer so uredili pravico do odklopa, predlagali tudi možnosti (prostovoljnega) prehoda na 6-urni ali 4-dnevni delovnik, saj trenutna zakonodaja tega ne omogoča dovolj učinkovito – celo za tiste delodajalce, ki bi si tega želeli.

Delavci bolj zdravi, podjetja pa poslujejo bolje?

»Čeprav gre samo za to, da bi si podjetja lahko izbrala krajši polni delovni čas za zaposlene, je takrat na žalost v socialnem dialogu in usklajevanj na vladi ta člen ostal zunaj zakonodajnega paketa, ki je odšel v državni zbor. Si pa še naprej prizadevamo, da krajši polni delovni čas omogočimo vsaj kot prostovoljni. Med drugim smo ga vključili kot del razprave v izhodiščih za Strategijo za odpravo prekarnosti, ki so bila v prvi polovici leta potrjena na vladi,« še pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec.

Študije, podatki in primeri iz prakse po besedah zagovornikov sprememb kažejo na to, da je krajši delovnik blagodejen in učinkovit, delavci so bolj zdravi, podjetja poslujejo bolje. O krajšanju delovnega časa je torej po mnenju ministrstva »nujno razmišljati in snovati spremembe, saj gre za osnoven vidik razvoja delovnega in socialnega standarda«.  

Šešok: Ne predstavljam si, kako bi to funkcioniralo v industrijskih podjetjih

Kaj meni o uvedbi možnosti za krajši delovni teden, smo povprašali tudi solastnika in direktorja Iskre Klemna Šešoka. Kot pravi, je tudi sam videl članek o izkušnji iz Nemčije, a tudi pretekle analize, ki odkazujejo na to, da naj bi temu res bilo tako.

»Moje mnenje je, da ni enotnega metra. Lahko si mislim, da je v intelektualno storitveni dejavnosti to lahko tako, medtem ko si ne predstavljam, kako bi to funkcioniralo v industrijskih podjetjih,« meni Šešok.

Ti primeri namreč po njegovih besedah predvidevajo, da zaposleni naredijo enako ali več v manj časa. »Industrija pa deluje na postavljenih normativih za delo in uvedba štiridnevnega delovnega tedna bi pač pomenila, da bo toliko manj proizvodnega outputa,« še poudarja gospodarstvenik.