Konec junija je začela veljati Uredba o plačilu za vodno pravico, s čimer uvajajo obvezno plačevanje vodne pravice, kadar ta ni podeljena z vodnim dovoljenjem (dovolnina).
Dovolnina se bo začela plačevati s 1. januarjem 2026. Direkcija RS za vode (DRSV) pa je že poleti začela imetnikom vodnih dovoljenj, ki so zavezanci za plačilo dovolnine, pošiljati obvestila o predvideni višini dovolnine za prihodnje leto.
»Namen obvestil je zavezance seznaniti z osnovo za odmero dovolnine, to je z obsegom rabe vode, določenim v vodnem dovoljenju, ter z izračunano višino dovolnine, izraženo v evrih. Če je v vodnem dovoljenju določen bistveno večji obseg rabe vode (v kubičnih metrih na leto), kot pa ga imetnik dejansko koristi, lahko ta poda zahtevek za spremembo vodnega dovoljenja. Pri zaprosilu za zmanjšanje dovoljenega obsega naj imetnik upošteva, da se posebna raba vode v skladu z Zakonom o vodah lahko izvaja samo v mejah, za katere je bila podeljena vodna pravica, kar pomeni, da z rabo vode ne sme presegati obsega, določenega v vodnem dovoljenju. Drugačna (nižja) osnova za odmero dovolnine se bo upoštevala od dneva, ko bo odločba o spremembi vodnega dovoljenja postala dokončna,« so nam pojasnili na DRSV.
Približno 2500 uporabnikov bo z novim letom začelo plačevati vodno pravico, med njimi bodo tudi mali pivovarji. FOTO: Mavric Pivk
Cena vode ostaja enaka
Kot še dodajajo, z uvedbo dovolnin zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh, ki za svojo dejavnost rabijo vodo, hkrati pa varujemo ustavno pravico do čiste pitne vode. »Za gospodinjstva se ne spreminja nič, cena vode iz pipe ostaja nespremenjena. Namen dovolnin je jasen: voda je naravno bogastvo, zato moramo z njo ravnati preudarno ter jo upravljati trajnostno, da je bo dovolj za vse,« pojasnjujejo na DRSV, kjer z dovolninami po 23 letih odpravljajo neenakost med imetniki vodnih pravic, torej tistimi, ki so za opravljanje svoje dejavnosti rezervirali določeno količino vode, ki je ne sme rabiti nihče drug.
Obveznost plačevanja za vodno pravico sicer že od leta 2002 določa Zakon o vodah, a so jo doslej plačevali le tisti, ki imajo za rabo vode sklenjene koncesijske pogodbe. Preostali, to so imetniki vodnih dovoljenj, pa do zdaj niso plačevali nič, ker je določba na uveljavitev čakala kar 23 let.
23 let je določba čakala na uveljavitev.
Da morajo to anomalijo odpraviti, so jih opozorili tako na računskem sodišču, Evropski komisiji kot tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Z januarjem bodo zato vsi mali in veliki porabniki vode, to pa so pivovarji, mlekarji, vodna črpališča, namakalni sistemi, polnilnice pitne vode in zdravilišča, morali začeti plačevati vodnino.
Za porabnike vode štejejo tudi ribogojnice. Foto: Dejan Javornik
Nabrani denar se bo stekal v Sklad za vode, katerega skupni znesek je po trenutnih izračunih ocenjen na okoli 17 milijonov evrov na leto. »A pričakujemo, da se bo po prilagoditvi rezerviranih količin gibal do okoli 10 milijon evrov na leto, porabljen pa bo namensko, za ključne naloge s področja voda, za varovanje vodnih virov, zmanjševanje poplavne ogroženosti, povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam, urejanje voda, obnovo rečnih strug in hudournikov, izboljšanje oskrbe s čisto pitno vodo in zagotavljanje odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode – razvoj kanalizacijskih sistemov,« so še pojasnili na DRSV.
Denar se bo stekal v Sklad za vode: skupni znesek je ta hip ocenjen na okoli 17 milijonov evrov na leto.
Trenutno je 100 imetnikov, ki imajo sklenjene koncesije za rabo vode. Okoli 5500 pa je izdanih vodnih dovoljenj, kar pa še ne pomeni, da bodo novo dajatev res plačevali vsi, saj se ta nanaša le na tiste, ki dosežejo v uredbi določen prag, takšnih uporabnikov bo približno 2500. Ti uporabljajo vodo za tehnološke namene, za turizem, namakanje, v različnih proizvodnih dejavnostih, denimo, pri malih pivovarnah, ribogojstvu, pristaniščih. Gre za vse rabe, ki pomenijo odvzem vode iz narave.
