STOPIČE – Rojstva otrok so po navadi veseli dogodki in skoznje se staršem lahko odprejo nove dimenzije življenja; tako v pozitivni kot negativni smeri. Kolikor sta lahko močna sreča in radost, tolikanj intenzivna je lahko bolečina, ki jo čutimo ob nebogljenem bitju, ki ima že ob prihodu na svet zdravstvene težave. A razlike med temi so lahko velike: v primeru dveletnega Lovra Stuparja iz Stopič blizu Novega mesta vidimo, da je preživetje lahko trnovo, krhko in negotovo od prehitrega prihoda na svet. Ironija je, da se je Lovro rodil prvega novembra, volja do življenje pa, da se bori proti tej simboliki.
Pomešana kromosoma
»Sama nosečnost ni bila nič posebnega,« pove njegova mama Fani, iz katere je prišel na svet v njenem 34. tednu nosečnosti, torej skoraj dva meseca prezgodaj. Ker je bil v trebuhu z nogicami naprej, je bil nujno potreben carski rez. »Šok po porodu je bil ogromen. Še posebno, ko sem se zbudila iz narkoze in je partner Marko zraven mene jokal, pa nisem vedela, zakaj. Nato pa so prišli iz ljubljanskega inkubatorja, s kupom piskajočih naprav, da mi odpeljejo sinka.« Sledilo je čakanje, ali bo 2400 gramov težek in 48 centimetrov velik nedonošenček preživel, po treh dneh pa je odšla k njemu v Ljubljano. Po bolnišnicah je preživel prvih osem mesecev življenja in jih redno obiskuje še danes.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Pogled nanj je presunljiv; govori ne. Ko ga mama položi na tla, se z muko opira na roke ter se dvigne na kolena. Pri tem telo oddaja raznovrstne zvoke, od tihega ječanja do sopenja.
