Mali traven z 
dežjem nosi slano in zmrzal

April se vsako leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa tudi na isti dan kot januar. Izvirno slovensko ime zanj je mali traven. Druga stara imena so: traven, zelenár, deževni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, travnik, jurjevščak, štrtnik, ovčjider.

Deževen mesec

V obdobju 1971–2000 je aprila padlo v povprečju 100 mm dežja v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Goriškem. Količina pada proti severovzhodni Sloveniji, kjer v povprečju beležimo malo nad 50 litrov dežja na kvadratni meter. Moč sončnih žarkov v drugi polovici aprila je podobna tisti v drugi polovici avgusta. Zrak se ob mirnih in jasnih aprilskih dneh hitro ogreje, višje plasti pa počasneje. To je vzrok pogosto pregovorno znanega labilnega vremena, ki ga spremljajo plohe in nevihte. Velika temperaturna nihanja je pokazal tudi letošnji začetek aprila. Med prazniki se je spet ohladilo. Hladen zrak še opleta z repom, drevje pa cveti.

Slana in pozeba

Aprila običajno še pade temperatura zraka pod ničlo, pojavi se tudi slana, ki pa ne povzroči vedno pozebe. V večjem delu Slovenije povprečno vsaj enkrat beležimo slano, tudi na Vipavskem, na Gorenjskem pa celo do sedemkrat.

Slana je meteorološki izraz za fizikalni pojav, pri katerem se pri negativnih temperaturah zraka presežek vodne pare iz nasičenega zraka izloči na predmetih, rastlinah v obliki drobnih kristalov.

Spomladanske pozebe povzročijo ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni vdori hladnega zraka s severa ali severovzhoda. Po navadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Advekcijsko-radiacijske ohladitve pa lahko prizadenejo tudi širša območja.

Občutljivost za pozebo je odvisna od rastline, sorte in predvsem razvojne faze. Kdaj pride določena rastlina v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege. Na bolj zaprtih, hladnih legah, ki so pozimi dlje v senci, je razvoj poznejši in taka lega ima manj škode po spomladanski pozebi kot tipične sončne sadjarske lege na isti nadmorski višini.

Na primer, pri debeloplodnih sadnih vrstah je za kolikor toliko normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog pet odstotkov cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa vsaj 20 odstotkov. To pomeni, da 90-odstotna pozeba cvetov pri breskvi ne napravi pomembne škode, pri češnji pa je že zelo velika.

Vse zgodnejše cvetenje

Klimatološke študije so pokazale, da se tudi v zmernem geografskem pasu spreminja temperaturni režim v vegetacijskem obdobju. Na to kaže tudi zgodnejši fenološki razvoj številnih negojenih in gojenih rastlinskih vrst. Tudi letos je kljub izjemno hladnemu februarju marec nadoknadil toploto. Cvetenje zgodnjih koščičarjev je bilo precej blizu dolgoletnega povprečja, cvetenje drugih sadnih vrst, ki normalno zacvetijo pozneje v prvi in drugi dekadi aprila, pa so pospešile previsoke marčevske temperature zraka. Zacvetele so vsaj 10 dni prej kot normalno.

Na Obali ter na Goriškem in Vipavskem so mandlji, marelice in slive že odcveteli. V polnem cvetenju so breskve in hruške. Sledijo jim jablane, zgodnje na začetku cvetenja, poznejše še v fazi brstov. V zadnjem desetletju je bila pozeba z razsežnostmi naravne nesreče v letih 1997, 1998 in 2003. Spomladanska pozeba 2003 je bila posledica advekcijsko-radiacijske ohladitve, ki je med 6. in 9. aprilom zajela večji del Slovenije.

Na Goriškem so se minimalne temperature zraka spustile do –5 °C, na Vipavskem do –6 in na Obali do –4. Pozeba je uničila pridelek orehov, marelic in breskev. Poškodovani so bili tudi rodni brsti češenj, aktinidij ter zgodnjih sort vinske trte. Pozeba pa lahko nastopi tudi, če je fenološki razvoj poznejši od povprečja. Na to kaže velika variabilnost nastopa kritičnih temperatur (ki povzročajo pozebo) in zadnjega dne, ko je ta temperatura zabeležena. Pozne spomladanske ohladitve (npr. v letih 1997 in 2003) navadno povzročijo veliko hujšo gospodarsko škodo od zgodnejših, ko del cvetov preživi zaradi postopnega cvetenja in večje odpornosti zgodnejših fenoloških faz proti nizkim temperaturam.

Travna končno dež

V minulih dneh so se delno izboljšale razmere glede vlažnosti tal zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji. Na skrajnem severozahodu je padlo čez 100 mm padavin, drugod okoli 30. Višina padavin se je zmanjševala proti osrednji in vzhodni Sloveniji. Najmanj jih je bilo v severovzhodni Sloveniji. Tla bi potrebovala enakomeren dolgotrajnejši dež. Da bi bilo stanje vodne bilance kmetijskih tal blizu povprečnih vrednosti, bi tudi na vzhodu potrebovali od 100 do 200 mm dežja.

Voda je kot kameleon, ki povsem povzema vzorce okolja, je odlično topilo in nam vse, kar smo nekoč stresli v okolje, čez leto, desetletje ali celo stoletje vrne v kozarec ali na krožnik. Tudi pri njenem varovanju je zato treba biti skrben. Previdno ravnajmo s sredstvi za varstvo rastlin, herbicidi, gnojili in odpadki na vrtu ali preostalih kmetijskih površinah.

Suho po Evropi, kakšna bo žetev?

Pomanjkanje dežja je problem tudi v drugih državah, na Portugalskem, v Maroku, najhuje pa je v Španiji. Podpovprečne so bile padavine tudi v južni Franciji, severni Italiji, v nekaterih predelih Anglije, Avstrije in Madžarske kot tudi v južnih in vzhodnih predelih evropskega dela Rusije. Modelske napovedi Evropske komisije (Mars Bilten, JRC z dne 26. 3. 2012), ki temeljijo na ocenah smernic in povprečnih vrednosti pridelka, kažejo zmanjšanje pridelka evropske pšenice. To velja predvsem za Španijo, kjer se pridelek trde pšenice ne more popraviti, tudi če bodo vremenske razmere v preostalih tednih vegetacijske sezone ugodne. Za Slovenijo prve ocene pridelka pšenice kažejo znižanje okrog 10 odstotkov glede na lani. Trda pšenica (znanstveno ime Triticum durum) je posebna vrsta, ki za rast potrebuje veliko toplote in tla, bogata s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko glutena. Najbolje uspeva na območjih s kratkimi, vročimi poletji ter v Sredozemlju. Njena delež je samo približno 10-odstoten glede na vso pšenico. Potrebna je za izdelavo testenin, kuskusa, ker se teh izdelkov živilske industrije ne da izdelati iz s škrobom bogate mehke pšenice ali pa je njihova kakovost slaba.

Napoved:

Nad srednjo in jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je začel v višinah od severozahoda dotekati toplejši zrak. V sredo se bo od zahoda pooblačilo. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo pričelo deževati. Na vzhodu bo dopoldne še deloma jasno. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo.Zvečer in v noči na četrtek se bo dež od zahoda razširil nad vso Slovenijo in v četrtek zjutraj večinoma ponehal. Čez dan se bo od zahoda jasnilo, popoldne bodo še posamezne, kratkotrajne plohe.

Opozorilo: V jutrih je nevarnost pozebe.

10. april 1973 

Na meteoroloških postajah predvsem v pasu od Zgornjega Posočja prek Karavank do Pohorja so opazovalci ob 7. uri izmerili izjemno veliko, ponekod rekordno aprilsko 24-urno višino padavin. V Zgornji Radovni je padlo 174 mm, v Lepeni na Bovškem 167, v Bohinjski Bistrici 152, v Mrzli Rupi nad Idrijo 143 in v Logarski dolini 138 mm dežja.