Življenjska zgodba rodbine Rangus se je začela pisati pred več kot stoletjem v vasici nad Šentjernejem, Volčkovi vasi. Na začetku hriba, na sredi vasi je njihova domačija. Jožetu in Mariji Rangus se je rodilo 10 otrok, a žal je mati 1943 v porodnišnici pri porodu skupaj s sinkom umrla. Otrokom, ki so jo doma v času vojne vihre čakali zaman, so ostale v spominu njene zadnje besede. »Bodite poslušni in radi se imejte,« jim je položila na srce, preden je odšla od doma. Dvainosemdeset let pozneje se je prejšnjo soboto prvič srečala razširjena družina. Snidenje je bilo prežeto s čustvi, toplino in veseljem ter z jasno odločitvijo, da bodo takšna druženja postala tradicionalna, saj je prav, da tudi mladi vedo za svoje korenine.
Težka mladost
Domačija, kjer so gor rasli Rangusovi, je bila nekdaj Županova. To je bil dom matere Marije, ki je bila rojena 1. septembra 1898. »Oče se je priženil iz vasi Sela pri Šentjerneju. Rojen je bil 18. marca 1889, umrl pa 21. oktobra 1962. Pred poroko je bil nekaj let v Ameriki. S prisluženim denarjem je lepo skrbel za družino, zato niso živeli v pomanjkanju. Kupil je nekaj zemlje in premišljeno ravnal z imetjem, ki ga je v tujini težko prigaral. Na poroko sta se z lepo nevesto peljala z zapravljivčkom oziroma federvagnom, kot so tudi rekli kočiji s konjsko vprego. Bila sta lep par in tudi izredno lepo opravljena. Oče je bil kmet; imeli so obdelovalno zemljo, njive okoli doma in vinograda v Škrivnem nad Pleterjem, ter enega na Široki Njivi v Rabinah,« je zgodovino opisala nečakinja Kristina Škedelj, ki je skupaj s tetama Jožico in Nežko ter sestričnama Joži in Marijo brskala po preteklosti rodbine.
Srečanje je bilo prežeto s čustvi, toplino in veseljem ter z jasno odločitvijo, da bodo takšna druženja postala tradicionalna.
Mama Marija je imela še dve sestri: Rezko, ki se je poročila v Dolenjo Staro vas k družini Cimerman, in Nežko, ki se je poročila v Sela pri Šentjerneju k družini Hosta. Ker se je oče priženil, je moral obema izplačati doto. Mati je bila gospodinja in je opravljala kmečka opravila okoli hiše. Ko je pri porodu v porodnišnici 20. februarja 1943 umrla, je bila najstarejša hči stara 17 let, najmlajša pa dve.
10 otrok se je rodilo Jožetu in Mariji.
»Naša mladost je bila prav zaradi mamine smrti težka. Takrat sem bila stara šest let, najmlajša sestra pa dve leti. Starejši dve, stari 16 in 17 let, sta morali tako prevzeti delo gospodinje in skrb za mlajše otroke ter pomagati očetu. Najstarejša Marija je v začetku septembra dopolnila 100 let in se današnjega srečanja ne more udeležiti. Smo jo pa zato v Mengšu obiskali mi,« je dejala 89-letna Nežka, druga najmlajša Rangusova, ki zdaj živi na Petelinjeku pri Novem mestu.
Od Švice do Srbije
Jože in Marija sta se prvorojenca razveselila leta 1923, nadela sta mu ime Jože, a je umrl zelo mlad, kmalu po koncu druge svetovne vojne. Druga je na svet privekala Marija, ki je znana tudi po redovniškem imenu sestra Marta. Ko je najmlajša hči lahko prevzela gospodinjstvo, je Marija odšla v Beograd in se posvetila redovniškemu poklicu. Sedaj stoletnica živi v Domu sv. Katarine v Mengšu. Tončka, ki je živela v Čadražah, se je v 99. letu poslovila letos, rodila je dve hčerki in sina. Anica, rojena 1928., živi v vasi Vino v občini Škofljica, ima hčerko in dva sinova. Rezka, letnik 1929, živi v Kleindottingenu v Švici. Jožica, letnik 1932, je doma v Ajdovščini in ima dve hčerki. Na kmetiji v Volčkovi vasi je ostal Franc, rojen je bil leta 1933, a je leta 1997 legel k večnemu počitku, zapustil je tri hčerke in sina. Nežka je bila rojena 1936 in živi v vasi Petelinjek, ima tri hčerke. Najmlajša je bila Tinca, rojena leta 1940, živela je v vasi Vrbovce, nedaleč od Šentjerneja, umrla pa leta 2013. Rodila je štiri hčerke in tri sinove. Leta 1943 rojeni sin pa je z mamo umrl pri porodu. Tokratnega srečanja se je udeležilo več kot 70 sorodnikov. T
