Mami šestih otrok je bivši uničil življenje

NOVO MESTO – »Ne vem, zakaj mora iti stran vedno žrtev nasilja in nikoli nasilnež?« se po dolgih letih fizičnega in psihičnega nasilja, ki ju je prizadejal nekdanji mož, ogorčeno sprašuje Antonija Gregorčič iz okolice Novega mesta. Spomini na 21 let trajajočo skupno zakonsko življenje so boleči še danes, kar smo lahko opazili tudi sami, ko smo 41-letno mamo šestih otrok, starih med tri in 21 let, obiskali v njenem začasnem domu. Pretrpela je toliko gorja, da je vse to težko strniti v nekaj stavkih.

»Doma so bile ves čas težave. Začelo se je že en teden po poroki, ko me je zabil ob tla. V soboto sva se poročila, naslednjo nedeljo me je pretepel in drug dan sem šla domov in priletel je za mano z listom, na katerem je bila oporoka, da če ne bom šla z njim, ga bom imela na vesti. Da se bo ubil. In te grožnje je nadaljeval cel zakon,« pripoveduje prestrašena Antonija. Ves zakon jo je, kot nadaljuje, imel pod nadzorom, tako da se ni smela družiti niti s sosedami, kaj šele s prijateljicami. O tem, da bi se ločila in izselila iz hiše, si zaradi strahu pred njim niti pomisliti ni upala, a je morala vztrajati in se prepričevati, da se bodo razmere doma le uredile. »Ves čas sem mu bila zvesta in delala vse, kar je zahteval. Skrbela sem za hišo in otroke, pomagala pri njegovem poslu in kuhala delavcem,« se spominja in dodaja, da so ves prisluženi denar vložili v dokončanje družinske hiše in nakup nepremičnin. »Če bi šla delat kam drugam, bi bile težave. Bil je zelo ljubosumen,« še pravi in dodaja, da so se doma začele razmere zaostrovati pred tremi leti, ko je v zidanici našla črne dolge lase in pozneje izvedela, da jo vara z drugo žensko. Grožnje, da se bo ubil, so se samo še stopnjevale, med drugim se spominja, kako ji je vpričo otrok maja 2012 grozil z nabojem pištole.

Zbrala pogum za ločitev

Vse bolj je bila prepričana, da tako ne bo mogla več živeti, zato se je tistega septembra odpravila na center za socialno delo, kjer se je vključila v skupino za samopomoč in po nekaj obiskih spoznala, da je bilo to, kar je doživljala, nasilje. »Odločila sem se za razvezo, ker je bilo doma neznosno, saj me je omejeval na vseh področjih,« razloži. Ko je njen bivši dobil v roke tožbo, je, kot nadaljuje, ponorel in prek starejše hčerke grozil, da bo ustrelil sebe in ženo, če je ne bo umaknila. Ker se je bala, da bo grožnje uresničil, je šla na policijo, ga prijavila in dosegla 60-dnevno prepoved približevanja.

Zakonca sta bila aprila 2013 uradno ločena in sodišče je skrbništvo nad vsemi otroki dodelilo materi. Nasilje se ni ustavilo, saj je z njo, kot trdi, fizično obračunal pri zidanici in jo davil ter razbil dve stekli na njenem vozilu, kar je videla tudi 13-letna hčerka in poklicala policijo. Antonija je ves ta čas z majhnimi otroki še vedno živela v družinski hiši v okolici Trebnjega, a tudi po razvezi ji bivši ni dal miru. »Imel nas je pod nadzorom. Ponoči je hodil po hiši in pred njo zažigal neke stvari,« se spominja. Vmes je novomeško okrožno sodišče odločilo, da ji mora bivši mož za obdobje šestih mesecev prepustiti stanovanjsko hišo v izključno uporabo in da se bivši ženi v pol leta ne sme približevati na razdalji, manjši od 10 metrov.

»On je 100-odstotni lastnik vsega. Takrat sem mu zaupala,« obžaluje sogovornica in upa, da bo njena zgodba dober poduk drugim ženskam. Na sodišču je bivši trdil, da je ravno Gregorčičeva tista, ki na različne načine izvaja psihično in ekonomsko nasilje nad njim, ga želi očrniti pred otroki in poslovno uničiti. Ravno zato se, kot je pojasnil, od januarja 2013, ko je prenehala prepoved približevanja, izogiba vsakršnemu srečevanju z njo. Sodišče je ugotovilo, da se je med zakoncema dogajalo nasilje, ki so ga obravnavali organi pregona in sodišča, in da se nasilno vedenje bivšega moža prepozna tudi v poziciji moči, ki jo ta izkorišča, da pri družinskih članih vzbuja občutek, da je kontrola nad hišo in njeno pravno usodo povsem v njegovih rokah. Po zbranih dokazih ocenjuje, da je Antonija žrtev psihičnega in ekonomskega nasilja v družini in da je bila stopnja njene ogroženosti taka, da je morala pomoč poiskati na policiji in sodišču. Obdobje šestih mesecev ji po mnenju sodišča zadostuje, da si uredi misli, najde rešitev za stanovanjsko vprašanje in si naredi načrte za prihodnost. Njen bivši mož pa ne bo v ničemer oviran pri izvajanju poslovne dejavnosti.

Morala je iz hiše

Kljub sklepu sodišča si ni oddahnila, saj ji je bivši mož, kot pravi, sledil z avtomobilom, jo fotografiral z mobilnikom, in na CSD sporočil, da je znancem rekla, da bo ubila sebe in otroke. »Zato sem bila 5. marca letos klicana na zagovor na socialno službo. Povedal jim je tudi, da je računalnik nesel mafiji, da bodo pregledali, kaj sem jaz pisala ...« razlaga in dodaja, da je po hiši nalepil podobice Marije in Jezusa, razen na vrata njene spalnice. Domneva celo, da je član kakšne verske sekte. »On me želi psihično uničiti. Da me bo spravil v norišnico ali pa da si bom kaj naredila,« je še prepričana. Ker v takšnih razmerah v domači hiši z otroki ni mogla več živeti, so se konec marca letos preselili v hišo njenih staršev v bližino Novega mesta. Zdaj, kot pravi, lahko otroci ob deveti uri zvečer vsaj v miru zaspijo.

Na sodišču bi se moral začeti postopek za delitev skupnega premoženja, a se ni, saj je psihofizično stanje bivšega moža takšno, da naroku ne bi mogel slediti, in zato so morali sojenje preložiti. »Ko sem to dobila, sem šla na CSD in rekla, da če on ne more slediti razpravi, mu ne morem zaupati tudi otrok,« je povedala in po pogovoru s socialno delavko so se otroci z očetom lahko srečali. Čez tri dni pa je, kot se spominja, bivši poklical na CSD ravno v času, ko je bila tam tudi ona, in se jezil, zakaj ni dovolila stikov z otroki. Spet je grozil, »da se lahko zgodi, da nas bo postrelil«.

Zaradi vseh groženj Antonija ne ve več, kaj lahko še naredi. Čeprav se je večkrat obrnila na policijo in CSD, ima občutek, da ti vso odgovornost prelagajo le na žrtev oziroma da imajo zvezane roke. »Žrtev se mora vedno umikati ... naj se naredi kaj za to, da bi bilo kdaj obratno,« pravi Gregorčičeva in dodaja, da njen bivši mož že nekaj mesecev ni plačal preživnine za otroke, a še ni dobil nobene kazni. Prepričana je še, da bi se morala zakonodaja spremeniti tako, da bi sodišče lahko nasilneže spravilo iz hiš, ne pa, da mora z otroki živeti na nekaj kvadratnih metrih, njen bivši pa lahko še naprej nemoteno uporablja skupno premoženje.