Afriška prašičja kuga pred vrati: vsaka poceni uvožena salama je lahko tveganje (FOTO)

Koline so mimo in suhe mesnine že lepo zorijo. Pred nami je sezona salamijad in pokušin. Rejci prašičev medtem že pogledujejo naprej. Toda prihodnost slovenskih prašičerejcev je tesno povezana tudi s prašičjo kugo. Samo letos so bili (med 1. januarjem in 11. februarjem) potrjeni primeri pri domačih in divjih prašičih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Latviji, Romuniji in Moldaviji. Pri divjih prašičih pa so bili potrjeni primeri še na Madžarskem, v Italiji, Bolgariji, Nemčiji, Španiji, Estoniji, Grčiji, Poljski, Slovaški, Ukrajini in Litvi. »S seznama držav s pozitivnimi primeri se da torej sklepati, da je nevarnost pojava afriške prašičje kuge v Sloveniji zelo velika,« je bil jasen naš sogovornik Andrej Kastelic, vodja na Oddelku za živinorejo na KGZS-Zavod Novo mesto.

Krškopoljec na udaru

Slovenska prašičereja je razmeroma majhna in že dlje v upadu. Četudi se je v letu 2024 stalež vseeno nekoliko pobral: konec leta 2024 je bilo približno 232 tisoč prašičev in okoli 11,7 tisoč plemenskih svinj. Tudi število kmetij, ki redijo prašiče, se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo. Po podatkih za leto 2020 je bilo prašičerejskih kmetij okoli 12,2 tisoč, kar pomeni manj rejcev, a praviloma večje reje. Domača prireja prašičjega mesa je v 2024 znašala približno 22,8 tisoč ton, zato je samooskrbe le še za tretjino. Prav zato mora Slovenija velik del prašičjega mesa uvoziti (68 tisoč ton).

»Bolezen se prenaša namreč z domačimi in divjimi prašiči, z ujedami, ki prenašajo okuženo meso do svojih gnezd, z glodavci, klopi, človek pa ga prenaša tudi z vozili, škornji in opremo, s krmo in nastiljem, ki izvira z okuženega območja, ter z nakupom živih domačih ali divjih prašičev, mesa in suhomesnih mesnih izdelkov z okuženega območja. V hlev jo lahko prinese katerikoli obiskovalec: lastnik in oskrbnik živali, veterinar, turist, inšpektor ali sosed. Nevarnost je še posebno velika, če je bila oseba pred tem na okuženem območju kot gobar, lovec, poštar, turist, špediter … Ali pa je bila v stiku z okuženimi živalmi, okuženim mesom, suhomesnim izdelkom ali okuženo krmo z virusom afriške prašičje kuge. Virus lahko zaide na dvorišče kmetije tudi na pnevmatikah vozil ali v kljunu ptic ujed, na perju ptic selivk ali pa v sendviču obiskovalca kmetije. Z dvorišča v hlev lahko človek bolezen prinese z obutvijo,« je bil jasen Kastelic in opozoril, da je virus zelo odporen. Za to bolezen so dovzetni vse pasme in hibridi prašičev, med njimi tudi krškopoljski prašič, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev.

Manj uvoza in tveganj

»Za omejevanje vnosa virusa je Slovenija namestila opozorila o prepovedi vnosa mesa in suhomesnih izdelkov na vseh mejnih prehodih v Slovenijo, izdala je opozorila o odlaganju odpadkov v zaprte zabojnike na počivališčih na avtocestnem križu. Izdala je tudi obvestila rejcem. Sprejela je pravila, ki se izvajajo v primeru pojava okužb v Sloveniji. Zahtevana je dvojna ograja za ograjevanje prašičev za preprečevanje stika z divjimi prašiči,« je pripovedoval Kastelic, ki opozarja, da je oskrba prebivalstva s slovensko svinjino pod 30 odstotki, to pa povzroča uvoz svinjine in mesnih izdelkov, s čimer se nevarnost okužb še toliko bolj povečuje.

»Z uvedbo obvezne uporabe analgetikov in anestetikov pri kastraciji merjaščkov od 1. januarja 2026 mora v hleve dodatno vstopati veterinar, ki je bil predhodno na drugi kmetiji, morda je bil tudi v sosednji državi. Kar pa seveda močno povečuje tveganje za prenos bolezni. Ograjevanje prašičev je že potrebno, zahteve glede načina ograjevanja prašičev pa so pretirane predvsem na območjih, kjer se divji prašiči ne pojavljajo,« je prepričan Kastelic. V tistem je opozoril: »Pojav bolezni v Evropi vpliva tudi na izvoz svinjine na tuje trge. S tem prihaja na slovenski trg tudi višek evropske prireje, kar povečuje nevarnost prihoda bolezni v Slovenijo. Prihod nizkocenovne svinjine še dodatno znižuje obseg odkupa in odkupne cene prašičev na kmetijskih gospodarstvih, kar le še znižuje interes kmetov za prašičerejo in kmetovanje.«

Skupni učinek preventivnih predlogov, ki jih je predlagal, je več domače samooskrbe ter zato manj tveganj vnosa bolezni prek uvoza. »Kmetovanje je namreč edina dejavnost, ki za sočloveka prideluje hrano in pijačo ter iz zraka veže toplogredni plin CO₂ ter sprošča kisik. Ob tem pa za nameček ustvarja še lepo zeleno Slovenijo za vse generacije,« je sklenil Andrej Kastelic, v  panju, da se bodo slovenski kmetje le izognili kugi.