LJUBLJANA – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) meni, da bi morala v Sloveniji čim prej zagotoviti vse potrebno za preporod slovenske industrije. Ker je pravšnji čas za to. No, še pred tem, opozarja, bi resda morala država zagotoviti pametno poslovno okolje, pametno davčno politiko, pametno kadrovsko politiko, pametno razvojno politiko in tudi še možnosti za pametno promocijo slovenske industrije na tujih trgih. Če bo država dovolj pametna. Za zdaj je žal še mogoče opaziti nekaj drugega: da se nekateri pri nas izogibajo razpravi o zaželenem vnovičnem zagonu in razvoju domače industrije. Ne glede na to, da je celo Evropska komisija v začetku prejšnjega leta vlade držav članic EU pozvala, naj končno že prepoznajo pomen (pomembnost) industrije pri zagotavljanju delovnih mest in gospodarske rasti.
Je država dovolj pametna?
GZS oziroma strateška skupina Slovenija 5.0 sta, torej, že pripravila Manifest industrijske politike, ki ga bosta v torek predstavila še na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, in z njim vladi ponudila smernice (rešitve) za pet pomembnih področij: za delovanje države, davčno politiko, kadrovanje, razvoj in tudi za internacionalizacijo. Z nekaterimi predlogi (denimo z uvedbo razvojne kapice na davčnem področju) je GZS vlado seznanil že v preteklosti, drugi, na primer tako imenovano zlato investicijsko pravilo, ki naj bi v prihodnje omogočilo enakomernejše načrtovanje razvoja infrastrukture brez večjih oscilacij, pa so novi. Industrijski preporod naj bi se začel v času, ko slovenskemu kmetijstvu grozi propad.
Pa v GZS verjamejo, da bo vlada upoštevala predloge, naštete v Manifestu industrijske politike? Zgovorno je že tisto, kar je predsednik GZS Marjan Mačkošek povedal o vladnem predlogu državnega proračuna za leti 2016 in 2017: »Pričakovali smo razvojno naravnan predlog proračuna, vendar smo razočarani, saj je naravnan potrošniško.« Je pa tudi res, da je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek v nagovoru udeležencem četrtkove konference Slovenia Business Bridge zagotovil, da si Cerarjeva vlada menda že ves čas prizadeva, da bi bilo poslovno okolje v naši državi takšno, da bi opogumljalo tuja trajnostno naravnana podjetja, naj večkrat in več vlagajo v Sloveniji. Počivalšek pravi, da bo vlada nadaljevala strukturne reforme, usmerjene v zniževanje davčne obremenitve dela, v zagotovitev fleksibilnejše delovne zakonodaje in v zmanjševanje administrativnih ovir. Čeprav je to piarovsko lepo povedal, še ni rečeno, da bo vlada že v kratkem zagotovila vse potrebno za pametno poslovno okolje, pametno davčno politiko in pametno kadrovsko politiko ter dovolj konkretno podprla manifest industrijskega preporoda.
| Tako hudo še ni bilo Slovenski kmetje so se za današnji vseslovenski punt (protest) odločili tako rekoč že iz obupa, zaradi še dodatnega (po)slabšanja svojega položaja, ki smo mu priča v zadnjem letu: še posebno, kajpak, zaradi nepojmljivega padca odkupnih cen njihovih pridelkov in proizvodov. Kmetje sicer še vedno zahtevajo predvsem pošteno in pravično plačilo za rezultate svojega dela, četudi se zavedajo, da na slabšanje že tako ali tako zanje zelo neugodnih razmer na (slovenskem in tudi evropskem) trgu poleg ravnodušnosti oblastnikov neugodno vplivajo tudi odprava mlečnih kvot, preveč nepoštenih praks in, ne nazadnje, ruski embargo na uvoz kopice kmetijskih proizvodov iz EU. Kot opozarja Cvetko Zupančič, ki od junija 2012 zaseda funkcijo predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), so se odkupne cene kmetijskih pridelkov in proizvodov v zadnjem letu v povprečju znižale celo za 20 odstotkov (odkupna cena mleka se je, denimo, letos znižala za 21 odstotkov, prašičjega mesa pa »samo« za 12 odstotkov). »Minister Gregor« (kmetijski minister, prvak vladnega SD mag. Dejan Židan), kot je prvi napisal že Fran Levstik, pa nič? |