Takšne so letošnje cene krofov: ponekod je treba odšteti tudi 3,50 evra

Ko se februarja bliža pust, po Sloveniji zadiši po sladkem testu in marmeladi. Krofi niso le sladica, ampak del tradicije, druženja in vsako leto tudi del razprav o cenah. Letošnje leto ni izjema – cene so nekoliko višje kot lani, a Slovenci za svojo pustno klasiko še vedno radi sežejo v žep, še posebno če gre za legendarne trojanske krofe. Trojane so sinonim za slovenski krof že več desetletij. Marelični ostajajo klasična izbira, medtem ko novi nadevi, kot sta čokolada ali vanilja, pritegnejo predvsem mlajšo generacijo. Njihovi krofi so večji od standardnih, tehtajo od 180 do 230 gramov, in so izdelani po stari recepturi.

So pa tudi med dražjimi krofi v Sloveniji. Klasični marelični ali borovničev krof stane 1,80 evra, čokoladni ali vaniljev pa dva evra. Pri Trojanah vsako sezono spečejo okoli 100.000 krofov, kar potrjuje njihov status nacionalnega simbola. Urška Strnad iz Gostinskega podjetja Trojane je za Slovenske novice pojasnila, da je bila lanska številka spečenih dobrot še višja in tudi letos upajo na dobro prodajo. Cena krofov ostaja nespremenjena, prav zaradi širše dostopnosti. »Ni vse v denarju, želimo si biti dostopni za širšo množico. Največ prodamo mareličnih krofov. Številka je tudi velik logistični zalogaj, planiranje zalog je zahtevno, saj je povpraševanje veliko. Trudimo se, da nam ne poidejo dnevne zaloge, v bistvu vedno na koncu zadržujemo marelične, ker smo po teh znani. Naši krofi so 'čisto živa zadeva', saj na izdelavo krofa vpliva mnogo dejavnikov od vremena, lune, kakovosti pšenice, sestavin, kvasa. Zagotovil za enakost ne moremo dati, saj naši krofi variirajo od 180 gramov pa vse do 230 gramov. So unikatni, vsak po svoje se obnaša, kot si želi,« pojasni razlike Strnadova, ki je pravkar sodelovala pri ocenjevanju najboljšega krofa v Sloveniji.  

FOTO: Dejan Javornik 

Pust brez krofa ni pravi pust 

V prestolnici v prestižnih slaščičarnah, ki ciljajo na turiste in tiste bolj zahtevne kupce, krof stane tudi do tri evre in pol, medtem ko v lokalnih pekarnah ali supermarketih običajni krofi stanejo okoli evro in pol do dva evra, promocijske akcije pa jih včasih znižajo tudi pod evro. V mestnih pekarnah po Mariboru se cena klasičnega krofa giblje okoli 1,20 do 1,50 evra, medtem ko so v trgovinah industrijski krofi pogosto pod evro. Razlika med premium in običajnimi krofi je približno evro na kos. Na Obali so cene podobne kot v Ljubljani, klasični pekarniški krof stane od evra in pol do dva evra, medtem ko turistični ali ročno izdelani krofi dosežejo tudi tri evre. Po vsej Sloveniji so industrijski krofi v supermarketih najcenejši, vse do 65 centov za manjše krofe, za sveže pekarniške krofe pa je treba odšteti okoli evro. 

FOTO: Dejan Javornik 

V Lidlu Slovenija so standardni krofi z različnimi okusi na voljo za okoli 0,89 evra za kos, medtem ko vas bo nekoliko manj stala različica z lešnikovim polnilom, približno 0,59 evra oziroma celo 0,46  evra, če kupite več kosov hkrati. V Lidlu na Hrvaškem so krofi pogosto v ponudbi po še nižjih cenah. Na primer, čokoladni krof je bil v kataloškem obdobju na voljo za okoli 0,45 evra za kos, kar predstavlja eno izmed najnižjih cen v regiji. Poleg tega je na Hrvaškem mogoče najti tudi pakirane mini krofe, kjer cel paket stane okoli 3,49 evra — to je sicer višja skupna cena, a gre za večjo količino.

Ko primerjamo cene krofov in pekovskih peciv v trgovini Spar med Slovenijo in Hrvaško, opazimo kar očitne razlike, ki kažejo na različne cenovne politike in ponudbe v obeh državah. V Sloveniji boste v trgovini Spar za najcenejši krof odšteli 0,34, in sicer je to krof z mareličnim polnilom, s-budget. Nasprotno pa pri prebiranju kataloga Spar na Hrvaškem za obdobje 11. do 17. februarja 2026 najdemo, da je trgovina v svojem katalogu izrecno izpostavila krofe za 3,30 evra, kar je bistveno višje od tipičnih cen pekovskih izdelkov iz slovenskih trgovin.

Čeprav se Slovenci vsako leto pritožujejo nad cenami, krofi ostajajo simbol pusta. Od trgovinskih za manj kot evro do turističnih za tri ali več evrov – tradicija očitno še vedno premaga ceno, saj pust brez krofa ni pravi pust. Krofi sicer niso slovenska jed. Podobno kot flancati izvirajo iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje, pojasnila slovenskega etnologa Janeza Bogataja navajajo v zbornici. Sama beseda krof naj bi po poročanju STA izvirala iz besede krapf in v slovenščini pomeni krapec ali krap. Prvotna oblika krofov je bila podobna nekakšnemu kremplju ali kljuki. Ena od legend pravi, da je krofe izumila dunajska dvorna kuharica Cecilia Krapf, a o tem ni oprijemljivih podatkov. Izvirni dunajski krofi so bili vedno nadevani z marelično ali brusnično marmelado, medtem ko je v Sloveniji prevladovala slivova. V zadnjih letih je tudi pri nas vse bolj priljubljen marelični nadev.

Preberite še:

V veselem pričakovanju, Vranarji obljubljajo višje plače in več dopusta (FOTO)

Krofi brez obroča, mastni in zbiti? To so najpogostejše napake – in kako jih preprečiti

Kje Slovenci najraje kupujemo krofe: zemljevid lokacij