Maribor žaluje, poslovil se je »legenda« Gogi

Na Društvu za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček so se na družabnem omrežju poslovili  od nekdanjega mariborskega brezdomca, kolumnista in dolgoletnega uličnega prodajalca časopisa Kralji ulice Gorana Šroka - Gogija. Gogija je na ulice zapeljal alkoholizem, kot je dejal, je tako rekoč »živel po gostilnah«, ker je bila zabaven človek, pa so mu ljudje vedno znova častili pijače ter mu s tem nevede delali medvedjo uslugo.

Nato je prišla streznitev, dobesedna in v prenesenem pomenu - staknil je hudo okužbo nog, in ko je gledal, kako mu iz njih lezejo črvi, je vedel, da mora nekaj narediti. Nogi je izgubil, najprej eno, nato še drugo, pri Kraljih ulice pa je dobil spodbudo in pomoč za novo življenje. »Gogi! Naj bo tam zgoraj lažje! Z nami si bil 15 let … na ulicah Maribora 20 … tvoje zgodbe ne bodo nikoli pozabljene, kot tudi ne tvoja nabrita energija. In še dolgo te bomo pogrešali pred Tušem, kjer je bilo tvoje stalno prodajno mesto. Gogi - res si bil Legenda! Predvsem pa sinonim vztrajnosti, ki ti je na koncu omogočila, da si zapustil ulico,« so se Gogiju v objavi poklonili Humanitarčki.

Goran Šrok je pred časom, na odprtju razstave društva Kralji ulice, z novinarji portala Lokalec.si delil tudi svojo pretresljivo zgodbo. »Ko sem gledal, kako so mi črvi prišli ven iz noge, sem rekel, zdaj pa dovolj. Če se mi to ne bi zgodilo, bi jaz umrl in danes se ne bi pogovarjali z mano, ker bi se zapil 'do amena'. To je bil neke vrste opomin - da moraš nekaj izgubiti, da lahko po drugi strani nekaj profitiraš,« je takrat dejal Gogi, ki je moral izgubiti obe nogi, da je v zameno dobil še eno priložnost za življenje in se z ulice preselil v stanovanje, ki mu ga je dodelil stanovanjski sklad, z opremo pa so mu pomagali Kralji ulice. A ta pot ni bila lahka, sedem let je trajalo, da si je spremenil življenje na boljše. 

»Imam prijatelje, ki jih prej nisem imel, imam socialno delavko, ki mi je najbolj pomagala in skozi leta postala prava prijateljica, pozna me boljše, kot me je poznala mama, in sem ji zelo hvaležen. Brez nje ne bi imel nič,« je takrat našteval Gogi, ki je nekajkrat tudi sam krasil naslovnico revije Kralji ulice, ki je imela velik vpliv na njegovo življenje, predvsem pa na to, da je zadnja leta na tem svetu preživel boljše, bolj kakovostno, polno in zadovoljno.

Gogiju se je na družabnem omrežju poklonila tudi humanitarna delavka in zdravnica Ninna Kozorog, ki je prijatelju namenila pesem Davida Bedrača, nato pa s sledilci delila nekaj spominov na Gorana, ki jih bo vedno nosila s sabo: »Spoznala sem te povsem na začetku svoje 'humanitarne poti', ko sem se utopično verjela, da lahko rešim vsakega … ti si takrat se imel obe nogi in jaz še trdno vero v dobro v ljudeh. Koliko let je od tega? 15? Morda več. Manj zagotovo ne. Prikazal si mi bedo mariborskih ulic. Me poslal v tri krasne, ker sem mislila, da lahko podarjena topla odeja pomaga prebroditi hladno jesensko noč. Prekratek je ekran, da bi spisala seznam lekcij, ki si me jih naučil … in za tisto najpomembnejšo, mi nikoli nisi pozabil povedat 'saj sem ti rekel'. Sedel si tam pred Tušem kot zvesti čuvaj, ki mi je vsakič znova natresel nekaj modrosti … in s katerim sva se vedno znova zmenila, da enkrat bova rešila svet. Samo ne danes. Bova ga pa! Nisva ga.«

»Veš, Gogi, ti si neštetokrat rešil moj dan. Moj svet. Ne samo z dežnikom, ko sem je ulilo in sem hitela iz službe domov, ne samo z jezikavimi pripombami, s katerimi si mi nastavljal ogledalo, čeprav si me včasih z njimi spravil na obrate. Ne s svojo filozofijo, ki bi jo lahko poimenovala #gogizem. Ampak s tem, da si preprosto bil Legenda,« je še dodala Ninna Kozorog.