Marijin kip čudežno ostal nepoškodovan

Župnija Žužemberk ne sodi med najstarejše, je pa ena najslavnejših, ponaša se tudi z lepotico, farno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Med drugo vojno je bila 4. maja 1944 požgana in uničena, le dvometrski Marijin kip je kot po čudežu ostal nepoškodovan in faranka ga je v samokolnici odpeljala na varno. Nekdanji sijaj je božjemu hramu povrnil župnik Franc Povirk, ki je ob osamosvojitvi in s pomočjo ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja začel obnovo z drevjem in grmovjem zaraslih ruševin cerkve in župnišča.

Devetnajstega avgusta 1996 so farani pred večstoglavo množico Marijin kip slovesno prenesli iz cerkve sv. Roka v novo cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je postopoma dobila še drugo notranjo opremo, med drugim izjemne baročne orgle in glavni oltar, ki ga je oktobra 2008 blagoslovil škof Andrej Glavan. Oltar je delo Mihe Legana, izjemnega suhokranjskega rezbarja in restavratorja, pri izdelavi pa so mu pomagali rezbarja Andrej Zupančič iz Podgozda in Janez Potočnik iz Črne na Koroškem, mizar Janez Boben s sinom Janezom iz Visejca, akademski slikar in konservator mag. Aleš Sotler iz Celja, akademski slikar in konservator Matjaž Vilar s slikarko mag. Manco Juvan, ki sta na podlagi stare predvojne fotografije poslikala obraze na leseni plastiki, ter brata Stane in Franci Legan, ki sta skrbela za pripravo in zlatenje.

Na zahvalno nedeljo 9. novembra so blagoslovili še zadnja dva manjkajoča stranska oltarja. »Dva nova oltarja v stranskih kapelah sta posvečena sv. Miklavžu in sv. Ani, zavetnici in priprošnjici nosečih mater za srečen porod,« je povedal zdajšnji žužemberški župnik Franc Vidmar. »Po zapisih zgodovinarja in župnika Alojza Zupanca je bila prva cerkev, zgrajena na tem mestu, posvečena sv. Miklavžu. Kar nekaj stoletij kasneje je bila posvečena Mariji vnebovzeti, leta 1389 pa sta po vzoru Ogleja postala zavetnika cerkve in župnije sv. Mohor in Fortunat,« je še razložil župnik in poudaril, da je bil sveti Miklavž zelo čaščen svetnik tudi v Suhi krajini. Tudi zadnja oltarja sta delo restavratorske delavnice Legan iz Žužemberka. »Izdelava oltarjev v domači župniji je velika čast, glavni oltar pa je bil tudi velik izziv. Močno me je podpiral župnik Franc Vidmar, v veliko pomoč mi je tudi hčerka Ana, sodelovala je pri marmorizaciji in obraznih poslikavah na leseni plastiki manjših oltarjev,« je povedal Miha Legan, ki je restavriral že več kot sto slovenskih oltarjev, med njimi znameniti črno-zlati oltar Marijinega vnebovzetja v Olimju.