
Galerija

Osmrtnica na eni od lokalnih radijskih postaj: »V 89. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in botra Angela Lipovšek iz Strenskega 9, Rimske Toplice. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 1. aprila, ob 14. uri na pokopališču v Rimskih Toplicah.«
Kdo bi vedel, ali so svojci za žalujočega šteli tudi Angelinega sina Marjana, saj jo je ravno on 28. marca usodno potolkel s sekiro. Preiskovalci so zločin opredelili kot umor, za katerega je zagrožena kazen zapora 15 do 30 let. Toda strokovnjaki za duševnost so ugotovili, da 62-letni Marjan v času dejanja ni bil pri sebi, kar pomeni, da tudi kazensko odgovoren ni bil, nam potrjuje odgovor vodje celjskega okrožnega sodišča mag. Simone Kuzman Razgoršek na vprašanje, ali so po končani sodni preiskavi sprejeli odločitev: »Glede dogodka z dne 28. marca 2026 v kraju Strensko v Rimskih Toplicah smo 18. avgusta 2026 na okrožno sodišče v Celju vložili predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Obdolžencu očitamo, da je v neprištevnem stanju storil protipravno dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja umora.«
Lipovšek torej umora ne bo nikoli plačeval z zaporom, ampak je pred njim prisilno bivanje na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo. Ta ukrep lahko traja do največ pet let, čas hospitalizacije pa se lahko podaljša le na podlagi zakona o duševnem zdravju. Roko je torej dvignil nad svojega starša. Kot so po tragediji poročali kronisti, se je ta zgodila nekaj po 17. uri. Domačini so povedali, da se je vest kot blisk razširila po kraju. »Da je Marjan Lipovšek zagrešil umor in dvignil roko nad lastno mamo, dobrovoljno in prijazno žensko. Nam se je smilila, ker smo vedeli, da ima sin hude duševne težave. Pred dvema letoma je doma zažgal hlev, še pred tem se je s traktorjem pripeljal do cerkve in se zaletaval vanjo,« je dejal eden od njih.

Ko se je zgodilo, je Marjanov brat Andrej ravno pripravljal hrano za domačega psa Lasa: »Pes je bil tisti, ki me je opozoril, da nekaj ni v redu. Mislil sem, da je kakšna muca zašla v hišo, ker je tako glasno lajal. Potem pa sem šel v spodnje nadstropje k mami. Malo prej sem ji še nesel drva, potem pa sem zagledal strašen prizor. Hropla je, povsod je bila kri. Sprva sem pomislil, da je padla, klicali smo reševalce, ti so tudi hitro prišli in jo poskušali oživljati. Potem pa sem zagledal sekiro ob steni, pri vhodu v hišo, starejši brat Marjan je mirno sedel na stolu in opazoval dogajanje. Takrat se nam je posvetilo, da je zagrešil zločin. Mami pa žal ni bilo pomoči.«
Njenega krvnika so olisičenega odpeljali, Andrej pa je dejal še, da je mater s sekiro petkrat ali šestkrat udaril po glavi: »Ne morem vam povedati, kako hudo je bilo z bratom. Veliko težav smo imeli, saj je ves denar, ki ga je dobil od socialne podpore in nekih dodatkov, tudi veteranskih, zapil in zapravil za cigarete. In še zapufal nas je, ko se je zdravil v eni od psihiatričnih bolnišnic pred leti, račun v višini 10 tisoč evrov pa so izstavili nam. Ter se usedli na hišo.«
Potrdil je, da je Marjan pred dvema letoma zažgal hlev, ki je pogorel do tal. »Vsako leto sva z mamo vzredila eno telico, po tistem sem se lotil gradnje novega hleva, a finančno nisem zmogel, zato je ostal nedokončan. Živali pa odtlej tudi nismo imeli več.« Zakaj je brat storil to, kar je, se mu niti ne sanja. A psihiatri so torej ugotovili, da svojega početja ni imel pod nadzorom.