Marko Lotrič ekskluzivno za Slovenske novice: Zakone sprejemamo na hitro, posledice pa plačajo ljudje

Ob zaključku leta smo na portalu Slovenskih novic pripravili serijo novoletnih intervjujev z osrednjimi političnimi odločevalci v Sloveniji. Za odgovore o tem, kako ocenjujejo leto, ki se izteka, njegove izzive, dosežke in lekcije, ter kaj pričakujejo v prihodnje, smo prosili predsednico republike, predsednika vlade, predsednico državnega zbora, predsednika državnega sveta in predsednika Slovenske škofovske konference. Intervjuji so nastali pred božičnimi prazniki.

Čeprav se Državni svet pogosto znajde na robu dnevne politike, njegov predsednik Marko Lotrič v novoletnem pogovoru poudarja, da ta institucija ni spregledana, ampak pogosto napačno razumljena: ni namenjena obračunavanju, temveč “trezni presoji” in opozarjanju, ko odločitve lahko udarijo po ljudeh in gospodarstvu. Pravi, da so bila opozorila Državnega sveta v letu 2025 prepogosto preslišana in da se zakoni vse prevečkrat sprejemajo brez resnega dialoga s stroko, lokalnimi skupnostmi in socialnimi partnerji – posledice pa potem čutimo vsi, od višjih stroškov do slabše konkurenčnosti. Ob tem razkrije tudi, da bo del božičnice namenil dobrodelnim organizacijam, silvestrovo pa bo preživel mirno, v krogu družine in sedmih vnukov, bralcem pa polaga na srce preprosto, a močno sporočilo: vzemimo si čas drug za drugega, saj država nismo le institucije – država smo mi.

Državni svet je pogosto označen kot spregledana institucija. Vas to moti ali vam daje več svobode pri delu?

Državni svet ni spregledan, je pa pogosto napačno razumljen. Njegova naloga ni dnevna politika, temveč opozarjanje, povezovanje in zahteva po razmisleku, kadar je to nujno. Drugi dom parlamenta in prvi dom civilne družbe, kot ga rad imenujem, razumem kot korektiv – kot prostor za premislek, povezovanje interesov in opozarjanje na posledice odločitev. To dojemam kot odgovornost in hkrati kot prednost.

Ko Državni svet uporabi odložilni veto, to ni blokada ali politično izsiljevanje, temveč čas za dodatni premislek. Gre za povabilo Državnemu zboru, da se še enkrat vpraša, ali so bile pri sprejemanju zakona dovolj upoštevane stroka ter posledice za ljudi, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Morda nismo vedno v središču pozornosti, imamo pa možnost trezne presoje, dialoga s stroko in civilno družbo – tudi v okviru številnih posvetov in regijskih obiskov – ter dolgoročnega vpogleda, ki je v današnjih razmerah izjemno pomemben.

Kako ocenjujete sodelovanje državnega sveta z vlado in parlamentom v letu 2025?

Sodelovanje je bilo prevečkrat korektno na papirju, v praksi pa premalo odprto za vsebinske pripombe. Na posameznih področjih je potekalo konstruktivno in v dialogu, ki je omogočil tudi konkretne izboljšave zakonodaje. Prepogosto pa so bila opozorila Državnega sveta razumljena kot ovira, namesto kot prispevek k boljšim in bolj premišljenim rešitvam. Prepričan sem, da bi si lahko v prihodnje dovolili več poslušanja, več vključevanja stroke ter manj časovnega pritiska pri sprejemanju odločitev – v korist kakovostnejše zakonodaje in večjega zaupanja javnosti.

Ste se v tem letu kdaj počutili, da vaš glas ni bil slišan, čeprav ste opozarjali na pomembne posledice odločitev?

Da, takšnih primerov je bilo kar nekaj. A v Državnem svetu se ne umaknemo ob prvem preslišanju. Naša naloga je, da vztrajamo takrat, ko ocenimo, da so lahko posledice odločitev za ljudi dolgoročno škodljive. Ko dialog v okviru sej komisij ali plenuma ni dovolj, imamo na voljo tudi ustavna in zakonodajna orodja: odložilni veto kot čas za ponoven premislek ter zahtevo za presojo ustavnosti. Ta orodja niso izraz nasprotovanja, temveč odgovorne skrbi za kakovost zakonodaje. Čas pogosto pokaže, da so bila opozorila Državnega sveta utemeljena.

Predsednik Državnega sveta poudarja, da mora zakonodaja nastajati v dialogu z vsemi vejami oblasti, tudi s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s katero po njegovih besedah ohranjata korekten in spoštljiv odnos. FOTO: Črt Piksi, Delo

Kateri zakon ali odločitev vas je letos najbolj razočarala?

Ne bi izpostavljal posameznega zakona, temveč vzorec, ki me najbolj skrbi – še posebej kot nekoga, ki prihaja iz gospodarstva. Prepogosto se zakonodaja sprejema brez zadostnega dialoga s stroko, lokalnimi skupnostmi in socialnimi partnerji, kar ustvarja nepredvidljivo in nestabilno okolje.

Podjetniki in obrtniki potrebujejo jasna in predvidljiva pravila, da lahko načrtujejo naložbe, zaposlovanje in razvoj. Ko se opozorila o izvedljivosti in posledicah preslišijo, se težave hitro pokažejo v praksi: v višjih stroških, dodatni birokraciji in slabši konkurenčnosti. To pa ne ostane znotraj podjetij – odraža se v nižjih neto plačah, manj novih delovnih mestih, počasnejšem razvoju regij in slabši dostopnosti storitev. Na koncu takšne odločitve najbolj občutijo ljudje. Zato v Državnem svetu vztrajamo pri premišljeni zakonodaji, ki ne rešuje problemov na papirju, ampak izboljšuje kakovost življenja v praksi.

Kako bi ocenili sodelovanje s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič – se redno slišita in pogovarjata o skupnih temah? Katere so tiste vsebine, kjer najlažje najdeta skupni jezik, in kje se vajini pogledi najbolj razhajajo?

Sodelovanje je korektno in spoštljivo. Redno se srečujeva in izmenjujeva poglede, zlasti glede institucionalnih vprašanj in vloge demokratičnih institucij. Skupni jezik najlažje najdeva pri vprašanjih invalidov. Razhajanja pa se pojavljajo pri razumevanju hitrosti in načina sprejemanja odločitev, predvsem kadar gre za zakone z dolgoročnimi posledicami. Sam dosledno zagovarjam več vključevanja in več posluha za različne dele družbe.

Kakšna je vaša osebna vizija Slovenije v naslednjem letu?

Imam želje, ki so bolj dolgoročne. Želim si Slovenije, ki bi bila manj ideološko razdeljena ter država, kjer bi bil razvoj uravnotežen, z večjo vlogo, odgovornostjo in realnimi pristojnostmi regij/pokrajin. Ključno se mi zdi, da končno naredimo korak k dejanski regionalizaciji države in več odločanja približamo ljudem. Odločitve naj se sprejemajo z mislijo na dobrobit ljudi, ne le na proračunske številke in vsake naslednje volitve.

Letos ste kot predsednik državnega sveta prejeli tudi božičnico. Že veste, kako jo boste porabili oziroma ali že imate seznam želja?

Nimam seznama želja, ker je kot predstavnik delodajalcev, obrtnikov in podjetnikov tudi nisem pričakoval. Del bo zato namenjen tudi dobrodelnim in prostovoljskim organizacijam, ki delujejo na lokalni ravni in vsak dan konkretno pomagajo ljudem.

Kako boste letos preživeli silvestrovo?

Praznoval bom tam, kjer se počutim najlepše. V krogu najbližjih. Z ženo Mojco, tremi otroki, njihovimi partnerji in sedmimi vnuki. Radi kaj dobrega pojemo in se pogovorimo, naredimo tudi kak načrt za prihodnje leto. To je zame najlepši način, da se poslovim od starega leta in mirno vstopim v novo. Zame in za vnuke najlepši praznik pa je že za nami, saj je pri nas glavni prinašalec daril in dobrote sveti Miklavž.

Kaj bi ob koncu leta sporočili bralcem Slovenskih novic?

Naj si vzamejo čas drug za drugega. To je še posebej pomembno takrat, ko so dnevi prenatrpani z obveznostmi. In da ne smemo pozabiti, da država niso le institucije, ampak vsak izmed nas in naša dejanja. Želim si, da bi v novo leto stopili z več spoštovanja, strpnosti in poguma za napredek lastne domovine. Vsak dan imamo priložnost, da k temu prispevamo.