Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na 17. avgust 1919, ko so se ti po obdobju madžarske oblasti povezali z matico. Praznik zaznamujemo od leta 2006, ni pa dela prost dan. V Prekmurju ga od takrat proslavijo s številnimi prireditvami, državno proslavo pa pripravijo vsako peto leto.
Gostitelja letošnje regijske proslave – lani je bila v občini državna – sta bila Občina Beltinci in njen župan Marko Virag, ki je v nagovoru poudaril, da so v Prekmurju ustvarili preteklost, ki se ne da spreminjati, lahko pa se iz nje veliko naučimo.
Slavnostni govorec Samo Zver je poudaril, da Prekmurje ne sme biti obravnavano kot manj razvita regija, ampak kot območje velikih potencialov.
»Ne potrebujemo daril iz centra države, potrebujemo zgolj in samo enake pogoje. Potrebujemo to, da najprej sami postanemo čim bolj enotni. Tu nas čaka še veliko dela in zato nam ni kriv nihče drug kot mi sami,« je dejal in požel aplavz političnega vrha, ki se je udeležil proslave, s predsednico države Natašo Pirc Musar na čelu. Virag je še podčrtal, da so Prekmurci vedno znali živeti skupaj.
»Zavedamo se, da brez jezika in kulture ni identitete. Zato bomo še naprej ponosno gučali po prekmursko, pa če je to komu všeč ali ne,« je izjavil v narečju.
Prekmurska odprtost za sodelovanje je lahko zgled – Sloveniji in Evropi, je v svoji poslanici poudarila Nataša Pirc Musar.
Dragocena dediščina
Prekmurje je v več kot sto letih dokazalo, da se raznolikost lahko prepleta v milozvočno harmonijo, saj tu sobivanje različnosti ni zgolj ideal, temveč vsakodnevna resničnost. Različne vere, jeziki in kulture ne pomenijo razdvajanja, temveč bogastvo – dragoceno dediščino, ki jo občudujemo, spoštujemo in predajamo naprej, je v svoji poslanici poudarila predsednica države.
Pozorni na provokacije
Slavnostni govorec Samo Zver, predstojnik hematološkega oddelka v UKC Ljubljana, tudi Delova osebnost leta 2024, se je vprašal, kaj je razlika med Prekmurjem leta 1919 in danes. Prva je seveda razvitost, druga pa po njegovem dejstvo, da Prekmurcem manjka pristop k reševanju težav.
Slovesnosti sta se udeležila tudi nerazdružljiva prijatelja, ki nosita rodno Prekmurje v srcu, prvi predsednik države Milan Kučan in Geza Vogrinčič.
- 17. avgusta 1919 so se prekmurski Slovenci povezali z matico.
- Praznik zaznamujemo od leta 2006, ni pa dela prost dan.
- Državno proslavo pripravijo vsako peto leto; letos je bila regijska.
»Da ne odkrivamo sami, kaj je prav in kaj narobe, ampak si morda lahko pustimo svetovati. Mogoče od tistih, ki imajo nekaj izkušenj,« je dejal Zver, ki ima korenine iz občine gostiteljice letošnje prireditve. Poudaril je, da Prekmurje ne sme biti obravnavano kot manj razvita regija, ampak kot območje velikih potencialov. Zver se je še navezal na nedavne dogodke na avstrijskem Koroškem. Zato je dejal, da moramo biti kot narod pozorni na provokacije, svojo identiteto pa varovati.
Brez jezika in kulture ni identitete.
