Martinovo naj postane državni praznik

Pogled na statistiko slovenskega vinogradništva je zastrašujoč, saj trend zaraščanja in sekanja vinogradov, ki smo mu priča zadnja leta, ne pojenja. »Pred 200 leti je imela Slovenija 46.000 hektarjev vinogradniških površin, pred 20 leti okoli 25.000, danes 15.000 hektarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, Slovenija kmalu ne bo več vinorodna dežela. A ne gre samo za zaraščanje vinogradov, ampak tudi za zamiranje tradicije, starih običajev, vinogradniške dediščine. Spomnimo se desetletja nazaj, kako žive so bile naše vinske gorice, posebno v času trgatve, ko se je iz vsake zidanice slišala slovenska pesem. Danes je tega vse manj. Ne smemo dovoliti, da ta izjemna dediščina propade,« je na nedavnem že 21. Cvičkovem večeru na Raki opozoril Matjaž Pavlin, predsednik Konzorcija Turizem v zidanicah, ambasador cvička in pobudnik vpisa vinogradništva v register nesnovne kulturne dediščine, pod pobudo pa so bili kot prvi nosilci evidentirani Društvo vinogradnikov Raka, Društvo vinogradnikov Lisec Dobrnič in Društvo vinogradnikov Grčevje. Na državni ravni je bilo torej z vpisom priznano, da pridelovanje grozdja in vina ni pomembno le zaradi pridelka, temveč tudi zaradi znanja, spretnosti, navad, medgeneracijskega sodelovanja in načina življenja.

Matjaž Pavlin FOTO: Helena Murgelj

Vinogradniki si zdaj zastavljajo še eno prav tako pomembno vprašanje: kaj morajo storiti, da bo dediščina, ki so jo prepoznali in zapisali v register, ostala živa tudi v vinogradih, zidanicah, družinah in vinogradniških društvih. Temu je bila namenjena nedavna okrogla miza, ki so jo sooblikovali direktor Direktorata za kmetijstvo Andrej Hafner, dr. Marko Koščak s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, predsednik Društva vinogradnikov Raka Mladen Zorko, Matjaž Pavlin in dekanja Univerze v Novem mestu, Visoke šole za upravljanje podeželja dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, ki je pred leti na šoli ustanovila Katedro za vinarstvo in podporne dejavnike razvoja turistične ponudbe na podeželju. Prav ta s strokovnim in raziskovalnim delom prispeva k povezovanju vinarstva, turizma, izobraževanja in razvoja podeželja ter k oblikovanju novih priložnosti, ki lokalno vinogradniško tradicijo nadgrajujejo v sodobno, prepoznavno in trajnostno turistično ponudbo.

Poseben zakon za zaščito vinskih goric

Mladen Zorko je spomnil na bogato tradicijo vinogradništva na Raki. Leta 1582 je namreč raški župnik Andrej Recelj prevedel Gorske bukve – prvi obsežnejši pravni zapis v slovenskem jeziku, ki je veljal stoletja. In po mnenju Pavlina bi lahko zdaj, 444 let po prevodu Gorskih bukev, sprejeli poseben zakon za zaščito vinskih goric, ki bi med drugim opredelil vinske gorice kot kulturno krajino nacionalnega pomena, poenostavil postopke za male vinogradnike in usmerjal prostorsko načrtovanje občin.

Cvičkov večer so sooblikovali Mladen Zorko, Lea-Marija Colarič-Jakše, Andrej Hafner, Matjaž Pavlin in Marko Koščak.

»Danes ne govorimo samo o prihodnosti vinogradništva, pač pa o tem, kakšno podeželje želi imeti Slovenija čez 30 let. Govorimo o tem, ali bodo tudi naši vnuki še poznali podobo slovenskih vinskih goric, kot jo poznamo mi, kjer smo doživeli premnoga nepozabna doživetja. Kulturno krajino so naši predniki ustvarjali stoletja, uničimo pa jo lahko v eni sami generaciji,« je na našo vest potrkal Pavlin in opozoril, da malih vinogradnikov ne smemo gledati skozi litre vina in ekonomsko računico, saj družinsko vinogradništvo ustvarja več kot vino; ustvarja kulturno krajino, varuje tradicijo in dediščino, ohranja življenje na podeželju in gradi pomemben del identitete Slovenije. Med ukrepi, ki bi vinogradništvu dali več veljave, je padel tudi predlog, da bi bilo martinovo državni praznik – dan slovenskega vina in vinske kulture.