Matjaž Tomlje, ljubitelj hitrih in dragih avtomobilov: iz Dolenjskih Toplic v Le Mans (FOTO)

Zdi se poln nasprotij. Čeprav je človek akcije, ki rad vzame vajeti v svoje roke, veliko govori o usodi, ki da mu je začrtala pot in pomagala do uspeha. Vse življenje ga obdaja luksuz, a pogovor z njim hitro preide na duhovnost: na kozmične zakone, ki vladajo vsemu, pravi, in Stvarnika, ki začrta vse poti. Družil se je z mnogimi slavnimi in bogatimi, vendar zase rad pove, da je nihče, le prah, ki se bo v prah povrnil. Preprostež iz Dolenjskih Toplic. Matjaž Tomlje, ljubitelj hitrih in dragih avtomobilov, ki se je zapisal v zgodovino z udeležbo (in uspehom!) na sloviti dirki 24 ur Le Mansa, se v petzvezdični ljubljanski hotel na srečanje pri minus treh stopinjah Celzija pripelje s skuterjem, ki ga krasi nalepka Walter Wolf. V Ljubljani se mu ne ljubi iskati parkirnega mesta, skomigne. Ko govori o svojem polnem življenju, beseda lahko nanese na srečanja s Kim Kardashian v Monte Carlu, prijateljstvo in sodelovanje s poslovnežem Philipom Zepterjem ali pa Nikolo Teslo, francosko revolucijo in grško mitologijo.

Brez ficka v svetu dirk

Čeprav je njegova življenjska in poslovna pot prepletena s stoterimi projekti, začneva tam, kjer je torej pisal zgodovino. »Jaz imam srečo, za katero se lahko zahvalim le tistemu tam zgoraj, da mi je določene želje in sanje uresničil. Če realno pogledam, zdaj namreč ni več mogoče, da bi neki mladi fant iz Slovenije nastopil na dirki 24 ur Le Mansa. Danes lahko v avto-moto športu resno nastopiš le, če je tvoj oče milijonar ali pa si resnični šampion,« pravi. Obstaja namreč veliko dirkačev, ki bi bili morda celo boljši od teh na najvišji ravni, vendar v ta svet nimajo dostopa. »Max Verstappen je dober, a mu ne bi nikdar uspelo v tem športu, če ga vanj ne bi pripeljal njegov oče,« pravi. V Sloveniji vse poteka na amaterski ravni. »Ta šport gor držijo ljudje, ki ga ljubijo, a vendar zanj zapravljajo svoj denar. Težava tiči tudi v tem, da je država za ta šport premajhna,« pravi Tomlje, ki je s tem začel v Jugoslaviji, kjer je bilo v več kot 20-milijonski državi vendarle mogoče narediti nekaj več. Prav zato ga v teh dneh še posebej veseli uspeh Tonija Muleca na vzdržljivostni reli Dakar 2026, ki je z minimalnimi sredstvi naredil velik uspeh in v skupni razvrstitvi motoristov osvojil deveto mesto, ob tem pa zmagal v svojem razredu reli 2. Takšni ljudje vlečejo ta šport naprej, se strinja.

Matjaž Tomlje je navduševal z različnimi dirkalniki. FOTO: Osebni arhiv

S slovitim Berniejem Ecclestonom FOTO: Osebni Arhiv

Čeprav se je formula 1 pravzaprav začela v garaži, je Bernie Ecclestone iz nje naredil nekaj ogromnega, danes pa je to popolnoma profesionalna igra visokih vložkov, pravi Tomlje. V moto športu obstajajo tri največje dirke, ki sestavljajo t. i. trojno krono, to so Monaco grand prix v formuli 1, Indianapolis 500 in 24 ur Le Mansa. Osvojiti si jo želijo vsi največji vozniki.

In kako je zraven prišel naš sogovornik? »Če pogledam nazaj, je bilo to noro. Zato poudarjam, da je vse usoda. Bil sem nihče, fant iz Dolenjskih Toplic, ki je prišel v Le Mans,« pravi. Prepričan je, da se je s tem sestavila zgodba, napisana že vnaprej, še preden se je rodil. Kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi izhajal iz bogate družine, pa si sploh ne predstavlja.

Frajer v beli srajci dobi ime

»Mi nismo imeli niti za jesti in smo s prijatelji komaj zbrali denar za bencin, da smo se s spačkom odpravili na dirko v avstrijskem Zeltwegu. Ustavili so nas policaji in nas hoteli oglobiti zaradi 'zlizanih' gum, pa nismo imeli denarja,« začne zgodbo. Ko so prišli v Zeltweg, so – če ni bilo za gume, seveda niti za vstopnino ni bilo – preskočili ograjo. Iznajdljivost ga je pripeljala do servisnega območja ekipe Williams, kjer je bil parkiran lamborghini countach, takrat se mu je zdel kot vesoljsko plovilo. Zraven njega je izstopal neki frajer v beli srajci, ki je le govoril in govoril ... Ko je Tomlje v domovini nato v Mladinski knjigi listal nemške avto-moto revije, je opazil istega frajerja – pisalo je, da mu je ime Walter Wolf. In ko je kasneje v Delu opazil novičko, da se je Tone Vogrinec na Zlato lisico pripeljal z Wolfovim porschejem, ni okleval: stekel je na pošto, pograbil telefonski imenik in zavrtel Vogrinčevo številko.

Matjaž in hrvaški inovator Mate Rimac FOTO: Osebni Arhiv

S Pogijem si delita strast do dragih ur. FOTO: Osebni Arhiv

Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, saj mu je Wolf omogočil prvi vstop v ta šport. S pridom ga je izkoristil. Wolf je sicer ravno odhajal iz formule, a ga je povezal s Franzem Konradom, dirkačem in ustanoviteljem Konrad Motorsporta. »V tistem času je Peter Adam iz Maribora hotel voziti v Le Mansu. Povem po pravici, za Le Mans še slišal nisem, mi je pa dal idejo in jo predstavil Konradu. On je namreč imel svoje moštvo. Rekel sem mu, testiraj me, pa boš videl, kako dober sem.«

Čeprav se je iz avtomobilov z domačih dirk, ki so šli do 230 kilometrov na uro, prvič usedel za volan zveri, ki potegne tja do 300, je za ekipo sprva nastopil na dirki 1000 kilometrov Pariza in ga prepričal, da je iz pravega testa. Sledil je torej Le Mans, skupno 10. mesto in tretje v razredu GT2 iz leta 1994. Čeprav je to zavidljiv uspeh, je Tomlje še danes prepričan, da bi se lahko karte obrnile še drugače. Če bi sedel v drugem avtomobilu, kot je bilo sprva dogovorjeno, bi se lahko končalo še bistveno bolje. »Ni mi bilo dano. A tudi to je usoda,« je sprijaznjen.

Čeprav je Walter Wolf odšel iz formule 1, je sogovornik z njim ostal povezan z nam zelo znano blagovno znamko, in sicer na področju kozmetike, oblek in drugih produktov. »Naredil sem ta brand, ki je v več kot treh desetletjih z izdelki ustvaril več kot tri milijarde prometa,« pravi Tomlje, čigar ime se poleg avtomobilizma in blagovne znamke Walter Wolf rado pojavi tudi v povezavi z drugimi luksuznimi proizvodi. Sam priznava, da je bil včasih predvsem materialist, ki pa ga je življenje pripeljalo do točke, ko razume, da bistvo leži drugje.

Najdražja ura in knjiga

»Večino denarja, ki sem ga v življenju zaslužil, sem zapravil za šport, zgradil sem zasebno dirkališče (ob vojaškem letališču v Cerkljah, op. a.) in zanj zapravil dva milijona evrov,« nam zaupa. Čeprav je po duši socialist in prepričan, da mora sistem vsem omogočiti dostojno življenje, z razkošjem – kdor si ga želi in si ga seveda zasluži, naj ga ima, pravi – ni nič narobe.

V Le Mansu z dirkaško legendo Mariom Andrettijem FOTO: Osebni Arhiv

V teh dneh je Tomlje vzbudil zanimanje s prodajo najdražje ure v Sloveniji, za katero je treba odšteti 105.000 evrov. Nekomu, kupca ne izda, je že prodal uro za 80.000 evrov. Najdražjo uro med Slovenci, vredno več kot 300.000 evrov, ima sicer najbrž Tadej Pogačar. »Všeč so mi lepe stvari, cenim umetnost in izumitelje, ki so jim dane sposobnosti. In takšna ura ni le luksuz, je umetniško delo in izdelek najvišje kakovosti,« pravi o izdelku znamke Richard Mille.

V porscheju FOTO: Arhiv Dela

Tomlje pri svojih 71 letih še ne namerava počivati. Še vedno izdaja reviji Fashion Avenue in Avto+Šport, ki sta posvečeni njegovim največjim strastem. Vsem, ki iščejo navdih ali pa le radi prisluhnejo zanimivim zgodbam, na predavanjih – več jih ima tudi v teh dneh – rad pove svojo življenjsko zgodbo. Popisal jo je tudi v knjigi z zgovornim naslovom Vse je usoda.