»Ste že kdaj doživeli močno bitje srca, ko se na dražbi iztekajo zadnje sekunde? Na platnu je prikazan lot osebnih predmetov dinastije Karađorđević, ki so bili letos na dražbi v ZDA. Ne, niso v moji zbirki, žal. Čeprav sva s prijateljem Neđadom hotela izlicitirati vsaj enega, se ni izšlo. Cena celotnega lota je bila vrednost malo boljše ure znamke Rolex. Kakšen teden sem bil žalosten, a ko sem šel v zbirko, sem si rekel, poglej, kaj vse si zbral do danes, in moja žalost je prešla v veselje,« je ob letošnjem odprtju že sedme prenovitve zbirk svojega Ljudskega muzeja Rogaška Slatina (LMRS), ki so že 13 let v muzeju Anin dvor sredi Rogaške Slatine, dejal Nani Poljanec.
Ponosen sem, da mi je dano poslanstvo ohranjanja naše preteklosti.
V muzeju so tri zbirke: domoznanska, kraljeva in filografska. Še zlasti kraljeva je izjemno odmevna v širši regiji. »To upravičuje mojo odločitev pred 18 leti, da sem začel zbirati gradivo iz tega zgodovinskega obdobja. In ravno prek te zbirke sem spoznal na stotine čudovitih ljudi, ki cenite zgodovino. Veliko je bilo sodelovanj s študenti, dijaki, gradivo je bilo objavljeno v več kot 20 knjigah, prirejale so se razstave, predstavitve in še bi lahko našteval,« je še poudaril Nani. »Tokratna prenovitev zbirk LMRS je sedma od njenega odprtja leta 2012 in ponosen sem, da mi je dano poslanstvo ohranjanja naše preteklosti. Tokrat je dodanih kar precej redkih eksponatov, za katerimi se skriva veliko časa, na stotine prevoženih kilometrov, pa tudi denarja,« priznava Nani, ki se je ob odprtju zahvalil številni ekipi, ki mu pri tem pomaga.
13
LET so že zbirke v muzeju Anin dvor.
Tokratni dogodek je povezovala pesnica in prevajalka Sara Špelec, častni govornik pa je bil veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji Ivo Vojvodić. »V veliko čast mi je, da lahko odprem razstavo, posvečeno kraljevi družini Karađorđević, ki je v burnih desetletjih 20. stoletja simbolizirala upanje, državnost in evropsko usmeritev celotne regije. Danes nismo tu le zato, da bi občudovali umetniške predmete, portrete in pričevanja preteklih časov, temveč da obudimo spomin na epoho, v kateri so narodi naših držav iskali skupno identiteto, svobodo in stabilnost,« je dejal veleposlanik.
In spomnil, da je prav dinastija Karađorđević odigrala ključno vlogo pri ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918. »To je bila država, ki je kljub vsem izzivom predstavljala iskren poskus povezovanja jugoslovanskih narodov pod eno ustavo in eno krono in v kateri sta bila slovenski in srbski narod zaveznika v skupnem kulturnem in političnem projektu,« je poudaril.
Nani Poljanec pozna zgodovino razvoja Rogaške Slatine do obisti, pridih svetovljanstva pa predstavlja tudi skozi zbirko podpisov slavnih oseb z vsega sveta, ki so zaznamovale ta mondeni zdraviliški kraj.
Naziv ljudski ustvarjalec so za leto 2025 prejeli Erna Ferjanič, ki ima za seboj na stotine realiziranih projektov, razstav, leposlovnih knjig, poezij in ustvarjalnih delavnic, Ivo Vojvodić, Branko Kidrič, župan Rogaške Slatine, Peter Mikša, izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dolgoletni Nanijev prijatelj, Aleš Plemenitaš, še en dolgoletni Nanijev prijatelj in podpornik, čigar dedek Jože Plemenitaš - Smoletov Pepič je bil Nanijev vzornik in mentor, Jovan Kostadinov, mladenič iz Makedonije, ki je iz nočnega kluba Pulse v Kočanih v Severni Makedoniji, kjer je izbruhnil požar, rešil 21 otrok, ter Mišel Amo Ristov - Socialac, lavreat številnih tekmovanj v slam poeziji in letošnji državni prvak, ki je v UKC Maribor zaposlen kot socialni delavec in rešuje življenja tistih, ki so jih vsi pozabili.
Predstavitev prenovljene kraljeve zbirke FOTO: Vito Korbar
V treh zbirkah Ljudskega muzeja Rogaška Slatina v Aninem dvoru je 70 novih eksponatov. FOTO: Vito Korbar
Gostitelj je pričakal srbskega veleposlanika Iva Vojvodića z ženo. FOTO: Vito Korbar
Nani s sestrama Ireno in Brigito ter pranečakom Tonijem FOTO: Vito Korbar
Nani in Peter Mikša FOTO: Vito Korbar
Nova pridobitev zbirke je miniaturna skulptura kraljice Marije Karađorđević, ki se je v prostem času ukvarjala s slikarstvom in kiparstvom. FOTO: Vito Korbar
