Med odpadno hrano še več kot tretjina užitne

V petek, 16. oktobra, je bil svetovni dan hrane. O tem bodo govorili vsi; tudi elitneži, ki se bodo basali z jastogi in opozarjali na ta dan. Lačni skoraj zagotovo sploh ne bodo vedeli, da svet zaznamuje dan hrane.


Res je čuden ta svet. Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane ali štiri več kot leta 2017. Leta 2018 je je bilo za skoraj 139.900 ton. Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do nje drugačen in bi poskrbeli, da ne bi pristala med odpadki. Po oceni je bilo namreč še vedno užitne 38 odstotkov, in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom zmanjšali ali preprečili. Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018. več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, tretjina v gostinstvu in drugih dejavnostih, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.


Na drugi strani pa … Ljudje po svetu postajamo čedalje bolj debeli. V tem stoletju je debelost podobno ali celo bolj razširjena kot podhranjenost in nalezljive bolezni, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija. Če kmalu ne bomo sprejeli konkretnih ukrepov za preprečevanje in zdravljenje tega pojava, bo do leta 2025 debelih že več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva. Pa še na nekaj opozarjajo strokovnjaki; namreč na skrb vzbujajočo naraščajočo otroško debelost v Evropi, ki je močan napovednik debelosti pri odraslih in pomemben problem javnega zdravja.


V naši tokratni spletni anketi na www.slovenskenovice.si smo spraševali prav o hrani. In odgovori so optimistični.