SEČOVLJE – »Naše soline imajo nekaj, česar nikjer drugje nimajo. Na tak način ne delajo soli nikjer na svetu in tu je edinstvena zakladnica naravne ter kulturne dediščine. Za njihovo obvarovanje, sobivanje in promocijo smo zadnja leta naredili precej,« pravi vodja Krajinskega parka sečoveljske soline Andrej Sovinc.
Spomnimo, da je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zaradi prodora cenene afriške soli proizvodnja naše soli postala nerentabilna. Njena pridelava po 700-letni tradiciji se je začela opuščati, in ker se veličastnih solin oziroma nasipov ni vzdrževalo, so propadale. Ob vsaki večji plimi je bila škoda večja in decembra 2008 se je zaradi visoke plime in močnega pritoka vode iz zaledja Istre zgodila katastrofa: morje je preplavljalo soline, ogrožalo naravno in kulturno dediščino, obujano butično pridelavo soli Solin, d. o. o., bližnje letališče pa tudi solinarske rastline ter živali, še zlasti gnezdišča redkih ptic.
Država se je zdramila in s pomočjo evropske finančne pomoči v projektu Life+ Mansalt so v naslednjih petih letih zgradili štiri kilometre nasipov, osem kilometrov jarkov, novo zapornico in še kaj, tako da strahu pred propadom solin ni več. Še več, z vrsto novosti postajajo ena od najbolj prepoznavnih turističnih zanimivosti v piranski občini in okolici. Do konca leta pričakujejo skoraj 39.000 obiskovalcev, kar bo dobrih tisoč več kot lani in nov rekord.
Na sonce
Zadnja novost je električni vlak sunshuttle, ki do naslednje sezone poskusno vozi na območju Lere, ob spomladanskem odprtju Muzeja solinarstva pa bo na območju Fontanigge namenjen prevozu do muzeja. Soline so namreč razdeljene na dva dela. Na Leri, ki je na severnem delu, predstavljajo tradicijo solinarstva v zadnjem stoletju, njeno današnje pridobivanje, ki temelji na 700-letni tradiciji, in povezavo solinarstva z ohranjanjem naravne ter kulturne dediščine. Tam je razgledna ploščad, center za obiskovalce, na ogled sta maketa solin in film. V opuščenem delu Fontanigge pa je moč doživljati pristno naravo. Tam je tudi Muzej solinarstva, kjer kažejo srednjeveški način življenja solinarskih družin in njihov način pridelave soli. Muzej nima elektrike in gretja, zato je – razen za najavljene oglede skupin – odprt od 1. aprila do 30. oktobra.
Vlak, ki lahko pelje 56 potnikov, je prvi solarni vlakec v Sloveniji, izdelan pa je bil na Nizozemskem. Pridobili so ga v sklopu evropskega projekta Cars-out in z njim je Krajinski park sečoveljske soline prvi park pri nas, v katerem vožnja motornih vozil (z izjemo intervencijskih in servisnih voženj) ni več dovoljena. V sklopu projekta so zgradili še 500-metrski leseni mostovž, uredili pešpot do informacijskega centra, 850 metrov poti do term Lepa Vida, 2200 metrov makadamske poti do muzeja, nova je recepcija, prenovili so spletno stran, posneli izobraževalni film in postavili interaktivna zaslona.
Strateška usmeritev pa je zaščita naglo propadajočih solinarskih hiš. Nekoč jih je bilo 400, danes pa jih je manj kot sto, saj se rušijo same od sebe. Sovinc o tem pravi: »Imamo načrt, kako jih sanirati in jih kot zanimivost pokazati obiskovalcem. Da bi jih obnovili za bivanje, ni v skladu z varstvom narave. Tveganje s kakim apartmajskim ali bungalovskim turizmom bi bilo preveliko.« Soline v poletnih mesecih oživljajo tudi terme Thalasso spa Lepa Vida, ki jih je letos obiskalo 5000 gostov, dvakrat toliko kot lani.
