Po družbenih omrežjih je završala objava najnovejših rezultatov javnomnenjske raziskave, ki jo je za RTV Slovenija izvedla Mediana. Skeptiki, ciniki in tisti, ki jim objavljena statistika ni bila pogodu, so javno dvomili o pravilnosti raziskave. Izpostavljali so dve dejstvi: da ima stranka Levica s 5,4 % manjšo podporo kot Demokrati Anžeta Logarja (5,7 %), toda v ločeni projekciji poslanskih sedežev Levica dobi 1 poslanca več od Logarjevih: Levici 7 in Demokratom 6 poslancev. Podobno je pri meritvah Piratov in Resni.ce, kjer sta obe stranki imeli izmerjeni enako 4-odstotno podporo, a Resni.ca dobi 4 poslance, Pirati pa nobenega.

Infografika, ki jo je objavil RTV Slovenija in je povzročila vihar na družbenih omrežjih. 

Upoštevati je treba samo opredeljene, ki se nameravajo udeležiti volitev

Kaj se je zgodilo in zakaj take razlike, je za Slovenske novice pojasnila ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, Janja Božič Marolt. Takole pravi: »Rezultati Mediane so odraz trenutnega stanja in ne napoved rezultata na prihajajočih volitvah 22. marca. Rezultati meritev javnega mnenja temeljijo na celotni volilni populaciji, ne glede na to, ali se ti anketiranci volitev udeležijo ali ne. Javno mnenje zadeva vse, saj se tako volilne preference kot mnenja o napovedani volilni udeležbi spreminjajo.

V anketi smo spraševali vse, starejše od 18 let, tudi to, ali se nameravajo udeležiti volitev – in za izračun poslanskih mandatov po D'Hondtovi metodi uporabili tiste podatke, ki se nanašajo na opredeljene – in tiste, ki so odgovorili, da se nameravajo udeležiti volitev. Tu pride do razlik med rezultati celotnega javnega mnenja in udeleženci, kajti anketiranci, ki so se opredelili za volivce Levice in Vesne, so povečali svoj delež v odnosu na Demokrate Anžeta Logarja. Pridobili so tudi volilni udeleženci Resni.ce v odnosu do Piratov. V oddaljenem času do volitev so rangi strank prikazani na celotni populaciji, med njimi so tudi neopredeljeni.

Tik pred volitvami pa si javnost želi rezultate na verjetnih udeležencih, na katerih so po D'Hondtovi metodi izračunani poslanski sedeži. Torej. Rezultati anket se spreminjajo, ker se spreminjajo mnenja ljudi tako o udeležbi kot o opredeljenosti. Zato so analize posnetek trenutnega stanja in ne napovedi izida volitev 22. marca. Aktualni rezultati kažejo tudi, da je trenutno trdno odločenih o svoji volilni preferenci manj kot 40 % vprašanih.«

Takšna je simulacija nove sestave Državnega zbora

(Če se vam grafika ne naloži, osvežite stran)