BODITE GLASNI

Medvedka huje poškodovala pohodnika

Pohodnika je medvedka napadla v gozdu nad vasjo Želimlje, 20 kilometrov od Ljubljane.

Medvedka z mladiči. Fotografija je simbolična.  FOTO: Getty Images/istockphoto

Ma. M.

6. 5. 2020 | 21:18

6. 5. 2020 | 22:02

3:44

A+A-

V občini Škofljica je medvedka z mladiči napadla sprehajalca, poroča Delo. To se je zgodilo v torek okoli 20. ure v gozdu nad Želimljami, 20 kilometrov od Ljubljane. Poškodovanec je po napadu sam prišel domov in potem padel v nezavest, zdaj pa se zdravi na intenzivni negi. Po neuradnih informacijah ima hujše notranje poškodbe.

Lovska družina Škofljica je nedavno opozorila ljudi, naj bodo previdni. V Želimljah se je podoben napad zgodil že lani.

Kako ravnati ob srečanju z medvedom: Zavod za gozdove Slovenije je za vse obiskovalce gozdov pripravil nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru srečanja z medvedom.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.