Menedžerji Žerjavu kritizirali pretekle ministre

LJUBLJANA – Pretekle vlade so z menedžerji slabo sodelovale, kar je vodilo tudi v sprejemanje zakonov in dokumentov, ki niso imeli pravega učinka ali pa so bili celo škodljivi, so včeraj novemu ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanu Žerjavu jadikovali v Združenju Manager. Novopečeni minister jim je predlagal ustanovitev skupne delovne skupine, s katero bi operativno skupaj iskali rešitve za konkretne prednostne naloge, kar so menedžerji pozdravili. »Menedžerji imamo veliko znanja in izkušenj; pripravljeni smo dati svoj prispevek k oblikovanju dobrih predlogov,« je poudaril predsednik Združenja Manager Dejan Turk. Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, je omenil, da je primer za nesodelovanje nacionalni energetski program, saj k njegovi pripravi gospodarske družbe s tega področja niso bile povabljene, na drug primer pa je opozorila Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, in sicer na zakon o plačilni disciplini, ki je še povečal nelikvidnost.

Žerjav obljubljal boljše čase

Predsednik uprave Gorenja in podpredsednik Združenja Manager Franjo Bobinac je izpostavil, da so v preteklosti ministrstva pogosto delovala zelo 'ozkoresorsko', primanjkovalo je interdisciplinarnega sodelovanja ministrstev, kar je negativno vplivalo tudi na konkurenčnost, saj se mnogi dobri projekti niso uresničili. To se po besedah ministra Žerjava v novi vladni organizaciji ne bi smelo dogajati, saj je pristojen za resorsko koordiniranje takšnih gospodarskih projektov.

Kapica po meri vseh

Minister in člani vodstva Združenja Manager so se strinjali, da se hitro oblikovanje socialne kapice umesti med prednostne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Menedžerji so resornega ministra spodbudili k čim hitrejšemu oblikovanju prioritet vlade – minister je ocenil, da bodo pripravljene  v mesecu dni –, nato pa predvsem k njihovemu hitremu izvajanju. Na pobudo ministra so se dogovorili tudi za oblikovanje skupne delovne skupine. Žerjav je uvodoma zagotovil, da bo vlada sprejela in izvedla zelo konkretne ukrepe, ki bodo pomirili mednarodne finančne trge, da bi s tem zaustavili padanje bonitetne ocene Slovenije. Zato je v tem trenutku rebalans ključna naloga vlade, pri čemer bodo ukrepi zniževanja odhodkov proračuna prizadeli vsa ministrstva, tudi gospodarsko. Kljub temu lahko gospodarstvo računa na spodbudne ukrepe, kot so davčna razbremenitev dela, olajšave za naložbe, lastni delež države pri projektih iz evropskih sredstev ... Zlasti je izpostavil socialno kapico, ki bo eden prvih ukrepov, da bi v podjetjih imeli kader, ki največ daje; bo pa uvedbo socialne kapice spremljala tudi sprememba dohodninske lestvice.

Združenje Manager uvedbo socialne kapice kapice podpira, saj gre za pomemben razvojni element, ki je skladen tudi z načelno politiko vseh socialnih partnerjev, da je davčna razbremenitev dela v Sloveniji nujna. Pomanjkanje tega instrumenta slabša konkurenčnost Slovenije tudi pri privabljanju kakovostnih tujih naložb (ki odpirajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo), vpliva na investicijske odločitve domačih podjetij in slabša konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi z mednarodno konkurenco, saj socialno kapico pozna večina evropskih držav. Združenje Manager se pri tem zavzema, da meja, pri kateri bi začela delovati socialna kapica, ne bi bila višje od 3000 evrov bruto, da bi imela kar največji razvojni učinek.

Menedžerji hvalijo koalicijska pogodba

Predsednik Turk je ministru prenesel oceno UO Združenja Manager, da je koalicijska pogodba dobra, saj ima veliko pravih usmeritev in visokih ciljev. Kar menedžerje skrbi je, da ob pomanjkanju sredstev vsega ne bo mogoče izpeljati, zlasti ne naenkrat, zato je glavno vprašanje, kakšen je prednostni načrt vlade in kako hitro se bo od besed prešlo k dejanjem. Minister Žerjav je pojasnil, da bodo prioritete določene v mesecu dni skupaj z rebalansom proračuna.

Menedžerji so resornemu ministru orisali tudi konkretne izzive in priložnosti, s katerimi se srečujejo gradbena, živilskopredelovalna, energetska in turistična dejavnost. Iztok Seljak, predsednik upravnega odbora Hidrie, je opozoril na velike projekte (Teš 6, Revoz, napovedani infrastrukturni projekti ...), ki bi lahko bili pomemben element zagona rasti, a jih ne znamo izkoristiti tako dobro, kot to počnejo v drugih evropskih državah. Menedžerji so pozvali, naj bodo slovenska podjetja obravnavana enakovredno: »Nočemo nič več, kot dobijo tuja podjetja, a tudi na manj ne pristanemo. Upoštevati bi morali načelo prvega med enakimi, kot to počnejo povsod po svetu.«

Sanirati banke

Kot nujnost, da se izvijemo iz finančnega krča, so menedžerji izpostavili potrebo po sanaciji bančnega sistema, za kar je po besedah Tatjane Fink iz Trima »nujno potrebno, da skupaj sedemo za isto mizo: podjetja, banke in Banka Slovenije in poiščemo rešitve, sicer iz začaranega kroga ne bomo mogli«. Davor Jakulin je ob tem povzel dejavnosti delovne skupine Združenja Manager za insolvenčno zakonodajo, ki je pripravila slovenska načela za prestrukturiranje dolga podjetij, ki bi lahko ponudila kakovosten okvir za razreševanje zadolženosti podjetij in bank. Člani UO pa so pohvalili delovanje SID banke in SID – Prve kreditne zavarovalnice, ki dobro deluje, zato bi jo bilo treba še bolj podpreti.

Da gospodarska diplomacija ne bodo le organizacijske spremembe

V razpravi o gospodarski diplomaciji so se menedžerji strinjali, da je bilo na tem področju opravljeno veliko delo in da naj vlada preprosto nadaljuje na tej podlagi. Selitev gospodarske diplomacije na gospodarsko ministrstvo je smiselna le, če bi to prineslo dodatno izboljšanje, pomislek pa se pojavlja pri tem, da bi utegnil že sam prenos med ministrstvoma pozornost in energijo usmeriti v organizacijske spremembe namesto v podporo gospodarstvu.

Minister Radovan Žerjav je srečanja z menedžerji ocenil kot izraz ponujene roke: »Moja udeležba na današnjem srečanju je dokaz, da ponujam roko slovenskemu menedžmentu in gospodarstvu, da vsi skupaj iščemo rešitve, ki bodo slovensko poslovno okolje naredile konkurenčnejše. Za to moramo vsi opraviti svojo domačo nalogo: naloga politike je, in sam kot minister za gospodarstvo bom za to skrbel, da bodo ti koraki hitrejši, kot bi bili sicer, seveda pa to velja tudi za gospodarstvo. Najprej je ključno, da v rebalansu proračuna predvidimo finančne učinke razbremenitve gospodarstva, nato pa poskušamo najti rešitve pri administrativnih zadevah, ki dušijo gospodarstvo.«