Mesarsko klanje za veleposlaniške položaje

LJUBLJANA – Postopki za imenovanje slovenskih veleposlanikov v Bolgariji in Združenih arabskih emiratih oz. v Sofiji in Abu Dabiju so pri koncu, imena bodo znana »kaj kmalu«. Oba naj bi položaje zasedla kmalu v prihodnjem letu.

Z odpiranjem veleposlaništva v Abu Dabiju se tako uresničuje dolgoletna napoved, da Slovenija ob veleposlaništvu s sedežem v Kairu potrebuje še katero veleposlaništvo v arabskem svetu, po možnosti v Perzijskem zalivu.

Na Erjavčevem ministrstvu so medtem stekle priprave na zamenjave veleposlanikov v prihodnjem letu. Mandat bo leta 2018 potekel vodjem veleposlaništev v Beogradu, Canberri, Kairu, Kijevu, Københavnu, Moskvi, Ottawi in Varšavi.

Veleposlaništvo v Srbiji zdaj vodi Vladimir Gasparič, veleposlanica v Avstraliji je Helena Drnovšek Zorko, v Egiptu pa Tatjana Miškova. Tudi veleposlaništvo v Ukrajini vodi veleposlanica, in sicer Nataša Prah. Veleposlanik na Danskem je Tone Kajzer, v Rusiji pa Primož Šeligo. Veleposlaništvo v Kanadi vodi Marjan Cencen, na Poljskem pa Robert Krmelj. Tu pa se zgodba pravzaprav začne, saj bitka, vsaj tako je slišati, za položaj, ki jih zdaj zasedajo omenjeni, že poteka.

Notranji razpis je sicer le formalnost, prava bitka, kaj bitka, mesarsko klanje, kot nekateri znajo poimenovati lobiranje, katerega rdeča nit je načelo »jaz bi, jaz bi šel«, pa se je začela že pred časom, vedo povedati dobro obveščeni.

V slovenski diplomaciji je nekaj povsem vsakdanjega, ko pricurlja, da se ta-in-ta trudi prepričati tega-in-tega, da bi ga priporočil glavnim odločevalcem, da bi ga poslali na kateri koli konec sveta, le da bo zunaj meja deželice na sončni strani Alp.

Od leta 2010 na diplomatska delovna mesta zaposlujejo z natečajem. Kandidati sicer opravljajo test, s katerim ocenijo njihovo splošno razgledanost in znanje najmanj dveh tujih jezikov. Del tega vstopa v diplomatsko službo sta psihološki test in razgovor s komisijo, s katerim ugotavljajo pogajalske in retorične sposobnosti kandidatov. Sledi dveletno pripravništvo, kamor spada najmanj polletno bivanje na enem od slovenskih predstavništev v tujini. To obdobje se konča z diplomatskim izpitom.

Za višje diplomatske nazive morajo diplomati v enem letu od imenovanja opraviti višji diplomatski izpit; priprave nanj so vsebine iz diplomatske prakse in znanja, ki jih potrebujejo vodje predstavništev slovenske države v tujini in drugih organizacijskih enot MZZ. Višji diplomatski izpiti so ustni, v slovenskem in angleškem jeziku.
Menjave na čelu slovenskih diplomatskih predstavništev so predvidene sredi prihodnjega leta.