
Galerija

Po seji vlade je minister za delo Luka Mesec na tiskovni konferenci sporočil tisto, kar so mnoga podjetja čakala že dolgo: »Dobra novica je, da smo na vladi aktivirali sklep za shemo o skrajšanem delovnem času,« je povedal in dodal, da gre za sistemski mehanizem, ki naj bi podjetjem pomagal preživeti udarce iz tujine, brez najhujšega scenarija: odpuščanj. Mesec je pojasnil, da so na začetku leta skupaj s socialnimi partnerji tehtali razmere po svetu. Skrbele so jih vojna v Ukrajini, napovedi carin Donalda Trumpa, pa tudi slabše stanje na izvoznih trgih. Zato so se po njegovih besedah soglasno odločili, da shemo uredijo sistemsko – z zakonom, ki ga država lahko uporabi v trenutku, ko se oglasijo alarmi. Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa predvideva zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je DZ sprejel junija.
Ob tem je spomnil, da Sloveniji podobni ukrepi niso neznani: država je tovrstne sheme sporadično že uporabljala, denimo v krizi leta 2008 in v času covida. Tokrat pa so jo postavili kot rešitev za primere, ko udari naravna nesreča ali sistemska kriza.
Ključna novost je tudi seznam dejavnosti, kjer so zaznali največji pritisk. Po Mesečevih besedah bo shema veljala za panoge: proizvodnja oblačil, usnja, kovin, nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja motornih in drugih vozil, proizvodnja pohištva, tiskarstvo. V teh dejavnostih so po ministrovih navedbah v zadnjem letu opazili, da se naročila zmanjšujejo, in to prav zaradi omenjenih okoliščin – izvozni trgi, negotove razmere po svetu, carine. Mesec je poudaril, da to vidijo kot začasen pojav: če država pomaga tri do šest mesecev, naj bi se proizvodnja »predvidoma vrnila v normalen obseg«.

Vlada je shemo sprejela za obdobje od 5. 12. letos do 5. 3. 2026. To pomeni, da bodo podjetja v naštetih panogah lahko zaposlene dala na skrajšani delovnik, vendar ne kar tako: podjetje bo moralo dokazati, vsaj 30 odstotkom delavcem ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za te delavce podjetju odobrila nadomestilo v višini 60 odstotkov njihove izplačane bruto plače.
Mesec je izpostavil tudi varovalke. Podjetje, ki bo uporabilo shemo, si ne bo smelo izplačevati dobičkov in dividend, ne bo smelo v likvidacijo, prav tako pa ne bo smelo izvajati odpuščanj. V primeru kršenja teh pogojev bo država zahtevala vračilo prejete subvencije. Minister je napovedal, da bo marca sledila analiza o učinkovitosti sheme.
Bo vladni »rešilni jopič« res obdržal delovna mesta tam, kjer povpraševanje upada, ali bo marec prinesel tudi neprijetne ugotovitve?