Če obstaja mesto v Sloveniji, ki mu ni treba izumljati zgodovine, je to Ptuj. Dovolj je pogledati nekaj metrov pod današnje ulice in hitro postane jasno, da je sodobno mesto zraslo na ramenih nekdanjega Poetovia. Ta konec tedna pa Rimljanov ni bilo treba iskati pod zemljo. Legionarji, gladiatorji, senatorji, vestalke in rimske dame so znova zavzeli ulice najstarejšega slovenskega mesta. XIX. Rimske igre, ki so jih med 21. in 23. avgustom pripravili v Društvu Poetovio LXIX, so na Ptuj privabile več kot 800 udeležencev iz osmih držav. Za tri dni se je mesto vrnilo skoraj dve tisočletji v preteklost, v čas, ko Poetovio ni bil zgolj naselbina ob Dravi, temveč eno pomembnejših rimskih mest tega dela imperija.
Arhivi in arhivisti v rimskem imperiju z dr. Ludvikom Toplakom in Andrejem Klasincem. FOTO: Marko Pigac
Za začetek dokumenti
Tokrat se rimska zgodba ni začela z meči, ščiti in gladiatorskimi boji, ampak precej bolj mirno – z dokumenti, pisarji in arhivi. Kot strokovni uvod v letošnje Rimske igre je namreč v petek dopoldne v Grand hotelu Primus potekal arhivski simpozij na temo Arhivi in arhivisti v rimskem imperiju, ki ga je pripravila Katedra za arhivistiko Univerze Alma Mater Europaea. Strokovnjaki s področij arhivistike, zgodovine in arheologije so se lotili nekoliko manj spektakularnega, a za delovanje ogromnega imperija izjemno pomembnega vprašanja: kako so Rimljani zapisovali, hranili in uporabljali informacije. Govorili so o rimskih tabularijih oziroma arhivih, pisarjih – scribae, pisalnih tablicah, rimskodobnih peresnicah in zapisih na posodah. Simpozij so z uvodnimi nagovori odprli rektor Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak, predsednik društva Poetovio LXIX Andrej Klasinc, predstojnik Katedre za arhivistiko dr. Peter Pavel Klasinc, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič.
Ptujska županja Nuška Gajšek v vlogi Livie Prime je v družbi zgodovinarja Ivana Tuška v vlogi Casarja Paja odprla Rimske igre. FOTO: Marko Pigac
Med predavatelji so bili tudi doc. dr. Julijana Visočnik, izr. prof. dr. Anja Hellmuth Kramberger, Andrej Preložnik in Marija Hernja Masten. In prav arhivi so lep opomnik, da rimski imperij ni stal samo na legionarskih mečih. Stal je tudi na administraciji. Na zapisih, davkih, pogodbah, ukazih, evidencah in ljudeh, ki so vse to zapisovali in hranili. Rimljani so že pred dva tisoč leti zelo dobro vedeli, da velike države brez dobre birokracije preprosto ni mogoče voditi. Po strokovnem dopoldnevu pa je prišel čas, da zgodovina stopi iz predavalnice na ulice.
Enej Klasinc, poveljnik vojske, ter Aleš Goričan, Gaj Julij Cezar, sta najznamenitejša vojskovodja Ptuja. FOTO: Marko Pigac
Gladiatorji v areni
Rimski vojaki v oklepih, gladiatorji, senatorji, vestalke, sužnji, obrtniki in drugi liki antičnega sveta so ustvarili prizor, ki je že skoraj dve desetletji zaščitni znak ptujskega avgusta. Osrednji prostor dogajanja je Rimski kamp Poetovio na Štukih, kjer obiskovalci ne spremljajo zgolj predstav, ampak lahko vidijo, kako naj bi bilo videti vsakdanje življenje pred skoraj dvema tisočletjema.
Barbari imajo svoj tradicionalni tabor. FOTO: Marko Pigac
Najbolj fotogeničen del Rimskih iger ostaja velika sobotna povorka skozi staro mestno jedro. Ko se po ptujskih ulicah premaknejo stotine ljudi v rimskih opravah, za nekaj trenutkov izgine meja med turistično prireditvijo in velikim zgodovinskim spektaklom. Pred pročelji starega Ptuja korakajo legionarji s ščiti in kopji, za njimi senatorji, rimske dame in vestalke, nekje vmes pa gladiatorji že z videzom napovedujejo, da se bodo stvari pozneje reševale precej manj diplomatsko.
